VSK sklep CDn 302/2016

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

1Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom z dne 20.1.2016 zavrgla zemljiškoknjižni predlog za vpis izvedene pravice, ker predlagatelj v njej ni navedel listine, ki je podlaga za vpis. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugovor predlagatelja zavrnila in potrdila sklep o zavrženju predloga.

2Proti sklepu se pritožuje predlagatelj. Meni, da je nasprotni udeleženec (pravilno: sodišče prve stopnje) napačno uporabil materialno pravo. Sklicuje se na 3. točko prvega odstavka 146. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), na 6. točko prvega odstavka 142. člena ZZK-1, na prvi odstavek 148. člena ZZK-1 ter 193. člen ZZK-1. Navaja, da je bila listina, ki je bila podlaga za vknjižbo lastninske pravice v zadevi Dn 270110/2015 ter za vknjižbo služnostne pravice v zadevi Dn 59/2016, že vložena v informatizirano zbirko listin. V skladu s 6. točko prvega odstavka 142. člena ZZK se vpis na podlagi te listine, ki je že vložena v informatizirano zbirko listin zahteva z obrazložitvijo, v kateri je navedena opr. št. zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi te listine že dovolilo vpis. Meni, da se v primeru sklicevanja na že vloženo listino za obrazložitev predloga ne more in ne sme izbrati za

- vrsto priloge: listina, ki je podlaga za vpis,

- v nadaljevanju navesti kot tip priloge: npr. prodajno pogodbo ter dodatni vpis listine,

- nato pa kot prilogo pripeti obrazložitev, kjer se le-ta v informatizirani zbirki listin nahaja.

Obrazložitev namreč ni in ne more biti listina, ki je podlaga za vpis, saj zgolj usmerja zemljiškoknjižnega referenta, ki odloča o zadevi, na mesto, kjer je že vložena listina, ki vsebuje ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo kot razpolagalni pravni posel. V kolikor bi postopali oz. opisovali obrazložitev ne kot drugo prilogo, ampak kot listino, ki je podlaga za vpis, šlo za zavestno neresnico oz. zavajanje. Kot dodaten argument, da je bila predlogu priložena obrazložitev kot druga priloga, je tudi zapis v uporabniških navodilih za e-ZK opravila drugi del, verzija 4. Le-ta usmeri uporabnika pri navedbi vrste listine k izbiri šifre: listina, ki je podlaga za vpis, samo, če prilaga listino, ki je podlaga za vpis. Če prilaga drugo listino, ki ni listina, ki je podlaga za vpis, se v skladu z omenjenimi navodili izbere šifra: druga listina. Če se izbere to šifro aplikacija kot tip priloge samodejno izbere šifro druga priloga. Predlagatelji je torej ravnal v skladu z uporabniškimi navodili. Prereka trditev prvostopenjskega sodišča glede načina podanih predlogov v zemljiškoknjižnih zadevah Dn 139194/2015 in Dn 218736/2016. Oba in poleg teh še številni drugi so bili podani na enak način z uporabo istih korakov pri pripenjanju vlog. Opozarja na dejstvo, da odločitve instančnega sodišča v zadevi CDn 254/2015 ni moč najti na spletnem portalu sodne prakse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Predlagatelj je predlagal vpis na podlagi listine, ki je vložena v informatizirano zbirko listin. Pritožbeno sodišče mora odgovoriti na vprašanje, ali je zemljiškoknjižni predlog res formalno pomanjkljiv.

5V 140. členu ZZK-1 so določena pravila o vsebini zemljiškoknjižnega predloga. Zemljiškoknjižni predlog mora med drugim vsebovati oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepremičnine, na katero se nanaša in vrsto vpisa, ki se predlaga, navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis, določen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine, pri kateri naj se vpis opravi ter vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom zahteva. Zaradi posebnega dokaznega pravila, ki ga obsega načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka, morajo biti zemljiškoknjižnemu predlogu priložene listine, ki so podlaga za vpis. Če se zahteva vpis na podlagi listine, ki je že vložena v informatizirano zbirko listin, glede na 6. točko prvega odstavka 142. člena ZZK-1 zadošča, da je navedena opravilna številka zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi te listine dovolilo vpis.

6Pritožbeno sodišče meni, da predlagatelj ni izpolnil zahtev iz 140. člena ZZK-1. Pridružuje se stališču prvostopenjskega sodišča, da v zemljiškoknjižnem predlogu ni navedel listine, ki je podlaga za zahtevani vpis. V zemljiškoknjižnem postopku velja pravilo obveznega elektronskega vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov preko kvalificiranih vlagateljev. Vlagatelji se morajo podrediti tudi pravilom, povezanim z elektronskim poslovanjem. Pravilnik o zemljiški knjigi vsebuje pravila o načinu sestave in vložitvi elektronskega predloga. Uporabnik mora vnesti v zaslonski obrazec podatke, ki jih mora vsebovati predlog. Vnesti jih mora pravilno, kar pomeni, da mora podatke o listini, ki je podlaga za vpis, vnesti v okno, v katero se vpisujejo listine. Predlagatelj predloga ni pravilno izpolnil. Listino je navedel v obrazložitvi in pri dodatnem opisu pravice, ki naj bi se vpisala v zemljiško knjigo, ni je pa vpisal v ustrezno okno v samem predlogu. Ne zadošča in ni pravilno, če predlagatelj navede podatke o listini, ki je podlaga za vpis, le v obrazložitvi predloga (nestandardizirani del besedila elektronske vloge). Stališče prvostopenjskega sodišča se zdi na prvi pogled prestrogo, a se ob poznavanju zemljiškoknjižnih pravil, vključno s pravili, ki urejajo delovanje elektronske zemljiške knjige, pokaže za pravilno.

7Ta postopek je predlagalni postopek. V njem velja načelo dispozitivnosti in ZZK-1 v 125. členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Predlagatelj je tisti, ki mora v obrazec vnesti vse podatke, ki jih mora vsebovati predlog (standardizirani del besedila elektronske vloge), torej tudi podatke o listini, ki je podlaga za vpis, sodišče pa dovoli vpis, kot je predlagan, če so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji. Zemljiškoknjižni sodniški pomočnik in sodnik predloga nista dolžna dopolnjevati, popravljati ali kako drugače spreminjati. Če predlog ne vsebuje vseh sestavin, ki jih mora obsegati, ga zemljiškoknjižno sodišče ne vrača v popravo, ampak ga zavrže (drugi odstavek v zvezi z 2. točko prvega odstavka 146. člena ZZK-1). Če predlagatelj ne navede listine, ki je podlaga za vpis, v ustrezno okno v predlogu, zemljiškoknjižno sodišče pa tak nepopolni predlog potrdi, se iz elektronske zemljiške knjige ne vidi, katera listina je podlaga za vpis (1).

8Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je imel predlagatelj možnost pravilno sestaviti predlog in mu pojasnilo, kako bi moral ravnati v tem primeru, ko se listina, ki je podlaga za vpis, nahaja v informatizirani zbirki listin, da bi vnesel podatke o listini v sam predlog. Če je imel predlagatelj težave pri tehnični izvedbi in ni vedel kako postopati (2), je imel možnost uporabniške pomoči pri Centru za pomoč uporabnikom. Da jo je zahteval in je ni dobil, ne zatrjuje niti v pritožbi. Razlika s postopki, kjer se predlaga vpis na podlagi listine, ki še ni vložena v informatizirano zbirko listin, je le glede predložitve listine (3), ne pa glede navedbe podatkov.

9Pritožba se ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je v drugih zemljiškoknjižnih zadevah, ko so bili predlogi podani na enak način, sodišče dovolilo vpis. Tudi če je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica v drugih primerih ravnala v korist predlagatelja in storila nekaj, kar ni v njeni pristojnosti, to ne more biti utemeljen razlog za pritožbo. Zato je pritožbeno sodišče, ki tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

---------------------------------------------------

op. št. 1: Tudi če se je listina v nakaterih primerih navedena pri dodatnem opisu same pravice, ki se vpisuje, pa podlaga za vpis ni vidna pri zgodovini plomb.

op. št. 2: V primeru, da predlagatelj pri oddaji predloga ne izbere kot priloge tudi listine, na podlagi katere se predlog vlaga, se na zemljiškoknjižnem predlogu ne izpiše podlaga za vpis.

op. št. 3: 6. točka prvega odstavka 142. člena ZZK-1.