VSC sklep II Cpg 22/2017

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženec sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo pritožbi (predlagatelja - subjekta vpisa) proti sklepu z dne 2. 11. 2016 in nadomestilo izpodbijani sklep. Pri subjektu vpisa je v sodni register vpisalo spremembo oziroma dopolnitev podatkov: skupščinski sklepi, datum skupščine 29. 8. 2016, vsebina sklepa […]. Ugotovilo je, da je predlagatelj 21. 10. 2016 vložil predlog za spremembo in dopolnitev podatkov na podlagi sklepa skupščine z dne 29. 8. 2016, da se v skladu s 384. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) vse navadne imenske kosovne delnice manjšinskih delničarjev prenesejo na glavnega delničarja, manjšinskim delničarjem pa se izplača primerna denarna odškodnina 0,59 EUR za posamezno delnico. Predložil je potrebno dokumentacijo, ni pa predložil izjave poslovodstva, da proti sklepu skupščine ni bila vložena tožba na izpodbijanje (1. točka drugega odstavka 590. člena ZGD-1). V zvezi s to izjavo je v predlogu za predrtje registrske zapore celo navajal, da je bila vložena tožba I Pg 586/2016. Sodišče je odločilo, da se po tretjem odstavku 590. člena ZGD-1 postopek prekine, ker je bila vložena tožba na ničnost sklepov skupščine 29. 8. 2016. Pritožnik je priporočeno 10. 11. 2016 vložil pravočasno pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka z obrazložitvijo, da sodišče ni utemeljilo odločitve in je prekoračilo presojo z ugotavljanjem dokazov, ki niso v pristojnosti sodišča, da je sicer pritožnik obširno izkazal potrebnost hitrega vpisa (predlog za predrtje registrske zapore), ne glede na vložene tožbe na izpodbojnost sklepov skupščine z dne 29. 8. 2016, podkrepljeno s številno sodno prakso. Registrsko sodišče je na podlagi pritožbe ponovno pretehtalo, ali prevladuje interes za hitro odločitev v skladu s petim odstavkom 590. člena ZGD-1, da vendarle ni tako verjetno, da bi manjšinski delničarji glede na vpis spremembe utrpeli večjo škodo, saj imajo možnost sprožiti samo sodni postopek za presojo primernosti višine denarne odpravnine po 388. členu ZGD-1. Če bi prišlo do odločitve o ničnosti sklepov na skupščini 29. 8. 2016 (vključno z veljavnostjo skupščine), ne bi prišlo do bistvene škode, saj manjšinski delničarji ne bi mogli preprečiti glavnemu delničarju izključitev, saj to pravico daje zakon, eventualno bi lahko iztržili višjo denarno odpravnino.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo udeleženec (eden od manjšinskih delničarjev) po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov “kršitve Ustave RS” in zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi navaja, da je v roku vložil tožbo na ugotovitev ničnosti in izpodbijanje na skupščini sprejetih sklepov. Zaradi registrske zapore iz tretjega odstavka 590. člena ZGD-1 sodišče ne bi smelo izdati izpodbijanega sklepa do pravnomočne odločitve o tožbi. Napačno je uporabilo diskrecijo iz petega odstavka 590. člena ZGD-1 oziroma jo je zlorabilo ter s tendencioznim tolmačenjem uporabilo v nasprotju z namenom ter diskrecijo, pri tem pa v škodo pritožnika in drugih manjšinskih delničarjev kršilo Ustavo RS. Zasebna lastnina je ustavna kategorija, je tudi ustavna pravica. Delnice oziroma imetništvo delnice šteje za zasebno lastnino. 33. člen Ustave RS zagotavlja pravico do zasebne lastnine, prav tako jo omenja in ureja 67. člen Ustave RS. Sodišče prve stopnje je v okviru diskrecije iz petega odstavka 590. člena ZGD-1 tehtalo, ali prevlada interes glavnega delničarja in subjekta vpisa na eni strani ter interes razlaščenih delničarjev na drugi strani. Tehtalo je interes in poslovno politiko podjetja na eni strani z ustavnimi kategorijami in pravicami na drugi strani. Tehtanju interesov glavnega delničarja in subjekta vpisa je dalo prednost pred pravnimi pravicami. Interes glavnega delničarja in subjekta vpisa nista pravna kategorija, Ustava RS pa je hierarhično najvišji pravni akt. Torej nad kazuističnimi pravnimi normami in še toliko bolj nad normami, ki dajejo neko diskrecijo. V škodo pritožnika je kršen tudi 14. člen Ustave RS, saj je očitno, da sodišče ne obravnava vseh strank pred zakonom enako, temveč favorizira glavnega delničarja in subjekt vpisa v škodo pritožnika in drugih manjšinskih delničarjev. To je razvidno iz tega, ko sodišče obrazloži, da izključeni delničarji ne bi utrpeli večje škode (tega ne pojasni in obrazloži), če bi se ex post izkazalo, da so nični sklepi skupščine subjekta vpisa, ki se vpisujejo z izpodbijanim sklepom. Po drugi strani sodišče ne obravnava niti ne zatrjuje, da bi glavni delničar in subjekt vpisa utrpel kakršnokoli škodo, če bi se počakalo do pravnomočne odločitve o sodnem izpodbijanju in uveljavljanju ničnosti skupščinskih sklepov. Enako kot se je sodišče odločilo prebiti registrsko zaporo, ker delničarji naj ne bi utrpeli nikakršne škode, bi jo skladno s petim odstavkom 590. člena ZGD-1 lahko obdržalo, saj ni zatrjevano, da bi v nasprotnem primeru glavni delničar in subjekt vpisa utrpela kakšno škodo.

3Predlagatelj je odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je pritožnik sporočil podatke za nakazilo odpravnine, ki mu je bila na podlagi zahtevka v celoti izplačana 30. 12. 2016. S tem, ko je po lastni volji posredoval podatke za izvedbo nakazila odpravnine in prejel izplačani znesek odpravnine, je izgubil pravni interes za vodenje postopka. Pritožnik smiselno izpodbija ustavnost določil ZGD-1, ki urejajo institut iztisnitve manjšinskih delničarjev, o čemer je Ustavno sodišče že odločalo v odločbi U-I-165/08 z dne 1. 10. 2009, zato to ne more biti predmet pritožbenega postopka. Razlogi iz citirane ustavne odločbe, predvsem o zlorabi pravic s strani manjšinskih delničarjev, so v celoti upoštevani v tem primeru. Pri izključitvi manjšinskih delničarjev prevlada interes večine delničarjev (in ne zgolj obvladujočega delničarja) pred interesi nezadovoljnih delničarjev (pritožnika). Slednji imajo pravico do sodnega preizkusa, za kar se pritožnik očitno ni odločil, čeprav ima do tega nedvoumno pravico. Namesto tega se je odločil za vlaganje tožb, ki imajo zgolj naravo izsiljevalskih tožb (o tovrstnih tožbah Komentar ZGD-1 pri 636. členu).

4Pritožba ni utemeljena.

5Drži, da je udeleženec na seji skupščine 29. 8. 2016 napovedal izpodbijanje sklepov s tožbo, da jo je vložil na ugotovitev ničnosti in izpodbijanje sprejetih sklepov ter da se o tem vodi gospodarski spor. Vse to je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Po drugem odstavku 387. člena ZGD-1 v zvezi s tretjim odstavkom 590. člena ZGD-1 tedaj načeloma res obstaja registrska zapora za vpis, vendar zakon omogoča tudi izjemo, tako imenovano predrtje registrske zapore.

6Drži tudi, da je sodišče prve stopnje dalo prednost interesom glavnega delničarja. Vendar se v primeru iztisnitve delničarjev interesi družbe in glavnega delničarja vrednotijo višje kot interes manjšinskega delničarja.(1) Prav tako ne držijo očitki o kršitvi Ustave RS. Sicer ni dvoma, da je zasebna lastnina ustavna kategorija, ustavna pravica, da se delnice oziroma njihovo imetništvo šteje za zasebno lastnino ter da 33. člen Ustave RS zagotavlja pravico do zasebne lastnine, enako 67. člen Ustave RS. Vendar ima tudi glavni delničar pravico do svobodne gospodarske pobude, kar je ravno tako ustavna kategorija oziroma ustavna pravica po 74. členu Ustave RS. Da je zakonska ureditev instituta izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe v skladu z Ustavo RS, je ugotovilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8 z dne 1. 10. 2009. Ocenilo je, da je zakonodajalec pri posegu v pravico do zasebne lastnine manjšinskih delničarjev, ki na podlagi izpodbijane ureditve izgubijo korporacijske pravice iz delnic v zameno za primerno denarno odpravnino s tem, ko je dal prednost močnejšemu podjetniškemu in premoženjskemu cilju glavnega delničarja, zasledoval ustavno dopusten cilj (25. točka obrazložitve). Z institutom izključitve se krepi prav svobodna gospodarska pobuda glavnega delničarja (opomba številka 22).

7Sodišče prve stopnje se je oprlo na pravilne materialnopravne določbe. Ne drži očitek, da je napačno uporabilo diskrecijo iz petega oziroma četrtega odstavka 590. člena ZGD-1, da jo je zlorabilo ter s tendencioznim tolmačenjem uporabilo v nasprotju z namenom. Po drugem odstavku 387. člena ZGD-1 se za predlog za vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja, njegove priloge in postopek odločanja o njem, smiselno uporabljajo določbe 1. točke drugega odstavka in tretjega do petega odstavka 590. člena tega zakona. Te sicer veljajo za vpis pripojitve družbe. Določbe četrtega in petega odstavka 590. člena ZGD-1 se glasijo, da ne glede na prejšnji odstavek registrski organ ne prekine postopka ali razveljavi sklep o prekinitvi postopka in opravi vpis pripojitve še pred pravnomočno odločitvijo o tožbenem zahtevku, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev o vpisu in če so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Pri presoji, ali prevladuje interes za hitro odločitev, registrski organ upošteva (1.) pomen pravice, katere kršitev se s tožbo zatrjuje, (2.) verjetnost, da bi tožnik s tožbo uspel in (3.) škodo, ki lahko družbam, udeleženim pri pripojitvi, nastane zaradi poznejšega vpisa. Poudarek je na smiselni uporabi določb o vpisu pripojitve družb, ne pri dobesedni uporabi. Presoja, ali prevladuje znatni interes za hitro odločitev, je pri odločanju o registrski zapori ali njenem prebitju v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja bistveno drugačna od presoje v postopku vpisa pripojitve delniške družbe. Treba je upoštevati, da je iztisnitev manjšinskih delničarjev zakonska pravica glavnega delničarja, ki se ji manjšinski delničarji praktično ne morejo upreti, obenem pa jim zakon vendarle daje varstvo s tem, ko predpisuje, da mora o prenosu delnic odločiti skupščina delniške družbe (in ne morda kar glavni delničar sam) in dopušča ničnostno in izpodbojno tožbo proti skupščinskemu sklepu, razen iz razloga, ker ni bila določena odpravnina ali je bila ta neprimerna (glej 388. člen ZGD-1). To je zelo pomembno pri presoji pomena pravic, ki jih manjšinski delničarji varujejo s tožbo za ugotovitev ničnosti oziroma izpodbijanje sklepa o prenosu njihovih delnic na glavnega delničarja. Treba je upoštevati tudi položaj glavnega delničarja, ki mu je zakon dal pravico iztisniti manjšinske delničarje iz delniške družbe zato, ker ti lahko kljub temu, da upravljavskih pravic iz delnic praktično ne morejo uresničevati, saj jih glavni delničar lahko preglasuje prav pri vsaki odločitvi, ovirajo glavnega delničarja pri uresničevanju skupščinskih sklepov s tožbami za ugotovitev njihove ničnosti ali za razveljavitev. Če je manjšinskih delničarjev veliko, pa to že po naravi stvari povzroča družbi dodatne stroške (na primer s sklicevanjem in izvedbo skupščine). Zaradi teh posebnosti je zato mogoče pričakovati, da bo prebitje registrske zapore v postopku vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja lažje kot v postopku vpisa pripojitve delniške družbe, pri čemer je treba imeti pred očmi tudi dejstvo, da je posledica vpisa pripojitve nujno nepopravljivo prenehanje pripojene delniške družbe.(2)

8Sodišče prve stopnje se je pri presoji interesa za hitro odločitev sklicevalo na predlagateljev predlog za predrtje registrske zapore z dne 19. 10. 2016 in mu tako v celoti sledilo. Udeleženec v pritožbi ne navaja, da ne bi bil seznanjen z njegovo vsebino. Iz predloga za predrtje registrske zapora z dne 19. 10. 2016 izhaja, da je interes glavnega delničarja in same družbe v čim hitrejši izvedbi postopka prenosa delnic manjšinskih delničarjev ter v dopolnitvi obveznosti, ki izhajajo iz skupščinskega sklepa in ZGD-1. Registrska zapora, s katero se družba sooča, ni niti v njenem interesu niti v interesu glavnega delničarja niti v interesu večine preostalih delničarjev, pač pa služi zgolj cilju manjšega dela preostalih delničarjev, ki bi želeli na ta način iztržiti čim višji znesek denarne odpravnine (listna št. 1 do 7 spisa). Da bi bilo sporno kaj drugega kot višina denarne odpravnine, udeleženec v pritožbi ne navaja.

9Nadalje je predlagatelj v predlogu za predrtje registrske zapore z dne 19. 10. 2016 zatrjeval, da pri presojanju škode ne gre za ugotavljanje in dokazovanje konkretne škode, ampak za abstraktno škodno nevarnost zaradi poznejšega vpisa v sodni register.(3) Ta škodna nevarnost je že izkazana, vendar v danih okoliščinah glavnemu delničarju že nastaja tudi konkretna dejanska škoda: stroški z zagotovljeno obvezno bančno garancijo, ki jo mora vzdrževati vse do izvedbe spornega skupščinskega sklepa in izplačila pripadajočih nadomestil. Za glavnega delničarja v obravnavanem primeru ti stroški predstavljajo 2,6 % bančne garancije letno, kar znaša cca. 9.317,00 EUR vsako leto veljavnosti garancije, kar se bo s trajanjem registrske zapore le podaljševalo, glavni delničar vsakoletno plačuje nadomestilo za vodenje delnic družbe, nadomestilo za vzdrževanje stanj pri klirinško depotni družbi in svojem borznem posredniku, ki letno znaša cca. 20.000,00 EUR (v letu 2016 samo ta strošek znaša 19.035,90 EUR). Temu strošku se bo glavni delničar izognil, ko bo kot edini lastnik družbe izvedel načrtovane statusne spremembe in poslovno prestrukturiranje. Izključitev manjšinskih delničarjev odpravi nevarnost njihovega vlaganja ničnosti in izpodbojnih tožb v bodoče. Ta strošek v konkretnem primeru ni le abstrakten - trenutno sta v teku že iz leta 2015 dva sodna postopka v zvezi s sklepi skupščine z dne 9. 7. 2015. Predlagatelj ocenjuje, da je zaradi teh sodnih postopkov imel cca. 15.000,00 EUR stroškov, v bodoče pa se bo z iztisnitvijo manjšinskih delničarjem vsem novim tovrstnim stroškom izognil. Glavni delničar je v letu 2015 zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja izvedel dokapitalizacijo predlagatelja 71.603.954,00 EUR (od tega s stvarnimi vložki 37,603.954,00 EUR in z novimi denarnimi vložki 34,000.000,00 EUR). Z dokapitalizacijo se je glavni delničar močno finančno izpostavil do predlagatelja, vsakršno oviranje predlagatelja pri njegovem poslovanju (kot npr. z vzpostavitvijo registrske zapore) posledično pomeni tudi negativen finančni vpliv na glavnega delničarja. Z vztrajanjem v registrski zapori bo nastala še dodatna škoda zaradi prenosa delnic manjšinskih delničarjev iz njihovih registrskih računov pri klirinško depotni družbi v sodni depozit. V primeru registrske zapore škode ne trpita le družba in glavni delničar, pač pa tudi manjšinski delničarji. En del manjšinskih delničarjev s svojimi ravnanji blokira drug del manjšinskih delničarjev - delavcev in upokojencev subjekta vpisa, ki imajo interes, da delnice hitreje unovčijo (listna št. 1 do 7 spisa). V teh dejanskih okoliščinah, o katerih tudi sodišče druge stopnje ni imelo dvoma, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo pritožbi predlagatelja in spremenilo sklep o prekinitvi postopka tako, da je dovolilo predlagani vpis.

10V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 37. členom ZNP ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo udeleženca kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11Po prvem odstavku 35. člena ZNP udeleženec sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

-----

Op. št. (1): D. Jovanović in B. Bratina, Pojem in ratio instituta iztisnitve, Podjetje in delo, 2008, številka 1, strani 52 in nasl..

Op. št. (2): Sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 175/2007; V. Balažic, Aktualna sodna praksa v zvezi s sklepi skupščin gospodarskih družb in drugimi korporacijsko - pravnimi sodnimi spori, Podjetje in delo, 2009, 6-7, stran 1082 in nasl..

Op. št. (3): D. Jovanović in B. Bratina, isto tam.