UPRS sklep I U 1511/2016

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Upravna enota Krško (v nadaljevanju: organ prve stopnje) z izrekom pod točko 1 prekinila postopek ugotavljanja resničnosti v prijavi navedenih podatkov stalnega prebivališča tožnika do odločitve Okrajnega sodišča v Krškem v pravdnih postopkih zaradi motenja posesti št. P 144/2014 in P 66/2015; z izrekom pod točko 2 je tožniku naložila, da ji v danem roku dostavi pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje; z izrekom pod točko 3 je še odločila, da pritožba zoper izpodbijani sklep ne zadrži izvršitve sklepa in z izrekom pod točko 4, da stroškov postopka ni bilo.

2Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožnika zoper navedeni sklep upravnega organa prve stopnje zavrnil kot neutemeljeno.

3Tožnik, ki se z odločitvama obeh upravnih organov prve in druge stopnje ne strinja, v tožbi kot zmotno označuje njuno stališče, češ da je za predmetni postopek nepomembno samo lastništvo nad stanovanjem, ki lastniku daje pravico bivati v stanovanju in tam posledično tudi prijaviti stalno prebivališče, kar je sicer v konkretnem primeru prav tako sporno, saj je že v teku spor pod št. I P 207/2014, predvsem pa zato, ker naj bi se oba navedena postopka št. P 144/2014 in P 66/2015 nanašala na neke pretekle dogodke, zaradi česar odločitev v navedenih dveh zadevah za predmetno sporno zadevo prijave oziroma spremembe prijave stalnega prebivališča tožnika na podlagi 4. odstavka 7. člena Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZZPreb) ne more biti relevantna. Ker se tožnikovemu nasprotnim stališčem tožene stranke in upravnega organa prve stopnje tožnik ne strinja, vlaga predmetno tožbo.

K točki I. izreka:

4Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

5Predmet spora v obravnavani sporni zadevi je uvodoma navedeni dokončni sklep o prekinitvi postopka ugotavljanja oziroma spremembe prijave dejanskega stalnega prebivališča. Navedeni sklep je bil izdan na podlagi 1. odstavka 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zaradi rešitve predhodnega vprašanja pri pristojnem sodišču v zadevah št. P 144/2014 in P 66/2015, kar med strankama niti ni sporno.

6Po presoji sodišča je odločanje o prekinitvi postopka odločanje o procesnem vprašanju in ne odločanje o upravni stvari, to je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. O tej pravici bo v obravnavanem primeru odločeno šele z odločbo o ugotovitvi dejanskega stalnega prebivališča, bo tožeča stranka, ob izpolnjevanju pogojev, lahko zahtevala sodno varstvo v upravnem sporu.

7Po določbi 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je upravni spor dopusten le v primerih, ko izpodbijani posamični konkretni akt ustreza opredelitvi dokončnega upravnega akta, kot je vsebovana v določilu 2. odstavka 2. člena ZUS-1, po katerem je upravni akt odločba ali drug javno pravni, enostranski, oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, za kar pa očitno ne gre v konkretnem primeru, v katerem je v izpodbijanem sklepu odločeno zgolj o procesnem vprašanju glede začasne prekinitve postopka upravnega odločanja do sprejema sodne odločbe o predhodnem vprašanju, ki je relevantno za odločitev o stvari, ki je predmet upravnega odločanja v konkretnem primeru. Po 2. odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu sicer lahko izpodbijajo tudi procesni akti, vendar zgolj tisti procesni akti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, za kar pa očitno ne gre v obravnavani sporni zadevi, saj v tej sporni zadevi izpodbijani sklep, s katerim je bil postopek odločanja le prekinjen, očitno ni tak sklep. Ker sklep o prekinitvi postopka sam po sebi očitno ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato tudi ne more uživati samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu upoštevaje določila 2. odstavka 5. člena v povezavi z 2. odstavkom 2. člena ZUS-1. Ugovore, ki se nanašajo na kršitve, ki naj bi jih je z izdajo izpodbijanega sklepa storila tožena stranka ter s tem povezano zatrjevano nepravilnost in nezakonitost upravnega akta pa je dopustno uveljavljati v sporu zoper dokončno upravno odločbo o glavni stvari. Enako stališče je v primerljivih zadevah sodišče že večkrat izrazilo, med drugim v sklepu II U 190/2012 z dne 20. 3. 2013 in III U 80/2015 z dne 10. 4. 2015).

8Ker izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

K točki II. izreka:

9Odločitev o stroških temelji na določilu 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže.