VSL sodba in sklep II Cp 262/2017

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi:

- v II. točki izreka glede zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo terjatve v znesku 535,38 EUR z obrestmi po predpisani obrestni meri zamudnih obresti od 16. 4. 2015 dalje do plačila in glede zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo sodno odmerjenih stroškov postopka z obrestmi po predpisani obrestni meri zamudnih obresti od dneva odločitve sodišča do izplačila ter
- v III. točki izreka,

in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna v roku 8 dni plačati tožniku terjatev v znesku 1.768,48 EUR z obrestmi po predpisani obrestni meri zamudnih obresti od 16. 4. 2015 dalje do plačila in sodno odmerjene pravdne stroške postopka z obrestmi po predpisani obrestni meri zamudnih obresti od dneva odločitve sodišča do izplačila (II. točka izreka). Odločilo je še, da mora tožnik povrniti toženki njene pravdne stroške (III. točka izreka).

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje(1) se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V bistvenem navaja, da v obravnavani zadevi zahteva plačilo 1.768,48 EUR kot izpolnitev obveznosti pravnega prednika toženke iz Izjave, v kateri se je pravni prednik toženke zavezal k plačilu določenega deleža stroškov izpodbijanja terjatve in k plačilu določenega deleža od povečanega poplačila iz stečajne mase zaradi uspešnega izpodbijanja terjatve. Ne zahteva ga torej kot plačilo za opravljeni posel oziroma za zastopanje pravnega prednika toženke v pravdah. Že v tožbi je pojasnil, da vtoževani znesek 1.768,48 EUR sestavljata dva zneska. Znesek 1.233,10 EUR predstavlja delež pravnega prednika toženke pri pokrivanju stroškov izpodbijanja prerekane terjatve, znesek 535,38 EUR pa izhaja iz obveznosti pravnega prednika toženke, da plača določen delež od povečanega poplačila terjatve v stečajnem postopku. Oba vtoževana zneska je obrazložil z vidika vseh relevantnih parametrov. Sodišče prve stopnje mu neutemeljeno očita, da ni konkretiziral opravljenih poslov tako, da bi bilo mogoče razbrati, kakšno delo konkretno je opravil za pravnega prednika toženke oziroma za katera opravila zahteva plačilo. Navedeno namreč v obravnavani zadevi ni relevantno. Ta očitek nasprotuje razlogom sodbe o vsebini zatrjevanega dogovora in razlogom, zaradi katerih je v sodbi ocenjen ta dogovor kot razumen in življenjski. Nasprotuje tudi zaključku, da je tožnik v pravdah nastopal izključno za svoj račun in v svojem imenu ter je zasledoval svoje interese (dobiti čim večje poplačilo iz stečajne mase), ki so bili deloma enaki interesu pravnega prednika toženke. Iz navedenega izhaja, da tožnik ni bil zastopnik pravnega prednika toženke (pravni prednik toženke ni bil pravdna stranka v nobeni pravdi) in posledično zanj ni mogel opraviti nobenega posla. Ker ga ni opravil, ga tudi ni mogel navesti.

Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo zahtevek za plačilo deleža pravdnih stroškov, ki odpadejo na pravnega prednika toženke. Nekritično je sledilo toženkinemu ugovoru o pomanjkljivi trditveni podlagi. Iz podatkov, ki so navedeni v Preglednici, bi sodišče (pa tudi pooblaščenec toženke) lahko razbralo, kaj obsegajo dosojeni stroški. Sodišče bi moralo vedeti, da ima prerekanje terjatve upnika v stečajnem postopku za posledico pravdo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, pri čemer je tožena stranka upnik, ki je terjatev prerekal, ter da mora v primeru ugotovitve, da terjatev obstoji v celoti ali deloma, tožena stranka povrniti nasprotni stranki dosojene pravdne stroške in sodne takse. Ugotovitev obstoja terjatve tako pomeni, da je tožnik izgubil pravdo, v sodbi navedeni znesek pravdnih stroškov pa mora tožnik povrniti nasprotni stranki. Zaključki sodišča prve stopnje v zvezi s ponujenim trditvenim gradivom tožnika so protispisni in nerazumljivi. Čeprav v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe govori o vtoževanem pravdnem strošku v višini 1.233,10 EUR, ki naj ne bi bil utemeljen, zavrne celotni tožbeni zahtevek v višini 1.768,48 EUR, pri čemer svoje odločitve ne obrazloži.

3V odgovoru na pritožbo toženka predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Ni je torej mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6Tožnik zahteva od toženke plačilo skupno 1.768,48 EUR na podlagi dogovora, ki sta ga sklenila tožnik in A. A. V zvezi z zgoraj navedenim zneskom je tožnik pojasnil, da ga sestavljata znesek 1.233,10 EUR(2) iz naslova deleža pri pokrivanju stroškov izpodbijanja terjatve in znesek 535.38 EUR, ki ga sestavljata zneska, ki predstavljata 10% delež od povečanega poplačila v stečajnem postopku, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožbeni zahtevek za plačilo skupno 1.768,48 EUR je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen. Odločitev je obrazložilo, zato pritožbeni očitki o neobrazloženosti niso utemeljeni. Prav tako ne drži, da je sodišče prve stopnje obrazložilo le zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo 1.233,10 EUR, zavrnitve preostalega dela tožbenega zahtevka pa ne.

7Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja:

- toženka je dedinja pokojnega A. A. (v nadaljevanju pravni prednik toženke),

- tožnik in pravni prednik toženke sta bila stečajna upnika v stečajnem postopku zoper X, v katerem je bila prijavljena tudi terjatev 202/02-116, ki jo je prerekal le tožnik, zaradi česar so upniki prerekane terjatve zoper njega sprožili več sodnih postopkov za ugotovitev svoje terjatve,

- tožnik se je z nekaterimi stečajnimi upniki dogovoril, da se bo kot edini upnik, ki je pravočasno prerekal terjatev 202/02-116, spustil v pravde za ugotovitev te terjatve, ki jih bodo zoper njega sprožili upniki prerekane terjatve in bo v njih zastopal (tudi) interese (vseh) stečajnih upnikov,

- pravni prednik toženke se je zavezal tožniku za to povrniti del stroškov teh postopkov, v primeru tožnikovega uspeha pa se mu je zavezal plačati še določen delež izplačanega zneska, ki bi pravnemu predniku toženke iz tega naslova (dodatno) pripadel v stečajnem postopku.

8Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnik v pravdah zaradi ugotovitve prerekane terjatve ni bil udeležen kot zastopnik pravnega prednika toženke, temveč je v njih nastopal za svoj račun in v svojem imenu ter je zasledoval svoje interese, ki so bili deloma enaki interesu pravnega prednika toženke. Njuna interesa sta bila enaka, kolikor sta oba želela dobiti čim večje poplačilo svoje terjatve iz stečajne mase, ki bi se z uspešnim izpodbijanjem terjatve povečala, tožnik pa je obenem zasledoval tudi interes dobiti čim višje poplačilo na račun dodatnega izplena od ostalih stečajnih upnikov, s katerimi se je tako dogovoril.

9Zahtevek za plačilo določenega deleža od zneska povečanega poplačila v stečajnem postopku je sodišče prve stopnje zavrnilo zaradi pomanjkljive trditvene podlage. Pojasnilo je, da tožnik ni konkretiziral, katere posle naj bi opravil za pravnega prednika toženke oziroma za katera opravila zahteva plačilo v tej pravdi.(3) Pritožnik utemeljeno opozarja, da navedeno stališče ni v skladu z vsebino dogovora, ugotovljeno v sodbi. Dogovor med tožnikom in pravnim prednikom toženke je bil, da bo v primeru tožnikovega uspeha s prerekanjem terjatve pravni prednik toženke plačal tožniku določen delež izplačanega zneska, ki bi mu dodatno pripadel v stečajnem postopku zaradi uspelega izpodbijanja prerekane terjatve. V sodbi je ugotovljeno, da se je tožnik spustil v pravde (da je v njih nastopal), ki so tekle zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Kaj vse je v sklopu nastopanja v teh pravdah opravil, ni pomembno, ker dogovorjeno plačilo ni bilo vezano na posamezno opravilo. Pomemben je le končni rezultat, to je povečano poplačilo terjatve pravnega prednika toženke v stečajnem postopku na račun tožnikovega uspešnega izpodbijanja prerekane terjatve. Da je do navedenega prišlo (in v kakšni višini), pa je tožnik navedel.

10V zvezi z zahtevkom za plačilo deleža pravdnih stroškov je tožnik navajal, da zahteva plačilo deleža pravdnih stroškov, ki jih je utrpel pri izpodbijanju terjatve št. 116 v višini 14.575,74 EUR, kar predstavlja pravdne stroške in stroške sodnih taks, nastale v 23 pravdnih zadevah. Skliceval se je na Preglednico (A4), izdelano na osnovi vloženih tožb in njihovih rezultatov, v kateri so zneskovno opredeljeni dosojeni stroški, ni pa pojasnjeno, kdo jih je komu dolgoval. Glede na podan ugovor toženke, da zatrjevanih pravdnih stroškov ne more preizkusiti, ker jih tožnik ni podrobneje opredelil, bi moral tožnik v zvezi z njimi navesti več podatkov oziroma predložiti dokaze (npr. sodne odločbe, iz katerih bi bili zatrjevani pravdni stroški razvidni). Ker ni tako postopal, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zahtevek za plačilo deleža pravdnih stroškov kot neutemeljen zavrne.

11Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v II. točki izreka glede zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo 535,38 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in glede zavrnitve zahteve za plačilo sodno odmerjenih pravdnih stroškov ter v III. točki izreka in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje izreči o dokazanosti zahtevka iz naslova plačila določenega deleža od zneska povečanega poplačila terjatve pravnega prednika toženke v stečajnem postopku.

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP.

-------------

Op. št. (1): Pritožnik (vsebinsko) ne nasprotuje sklepu sodišča prve stopnje, da se postopek ustavi v delu za plačilo 217,047 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 4. 2015 do prenehanja obveznosti (I. točka izreka), zato pritožbeno sodišče šteje, da se pritožuje le zoper sodbo sodišča prve stopnje (II. in III. točka izreka).

Op. št. (2): Po delnem umiku tožbe.

Op. št. (3): S tem je sledilo ugovoru toženke, ki ga je temeljila na predpostavki, da je bilo med tožnikom in njenim pravnim prednikom dogovorjeno zastopanje njenega pravnega prednika v pravdah zaradi ugotovitve prerekane terjatve, kar je sodišče prve stopnje sicer zavrnilo.