VSL sklep I Ip 1615/2015

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za izvršbo z dne 16. 3. 2015 ter sklenilo, da upnik sam krije stroške predloga.

2Zoper sklep se je upnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu za izvršbo ugodi in izda sklep o izvršbi, podredno pa predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja argumente, zaradi katerih se po njegovem stališču za poenostavljeno prisilno poravnavo ne uporablja določba 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Argumenti, ki jih navaja pritožnik za svoje stališče, da se 131. člen ZFPPIPP za poenostavljeno prisilno poravnavo ne uporablja, višjega sodišča ne prepričajo. Res v drugem odstavku 221.b člena ZFPPIPP za postopek poenostavljene prisilne poravnave ni posebej predpisana smiselna uporaba 131. člena, kar pa, glede na namen postopka prisilne poravnave (tudi poenostavljene) kot tudi glede na določbo prvega odstavka 221.b člena ZFPPIPP, ne utemeljuje izključitve njegove uporabe.

5Namen določbe prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, da po začetku postopka zaradi insolventnosti (kateregakoli postopka zaradi insolventnosti iz 5. člena istega zakona) proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju, je predvsem v preprečitvi vpliva dejavnikov, ki bi lahko ovirali uspešno izvedbo postopka zaradi insolventnosti. Namen postopka vsake prisilne poravnave je izvedba finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema (136. člen ZFPPIPP), poenostavljena prisilna poravnava pa je predpisana zato, da se najmanjšim poslovnim subjektom omogoči učinkovitejše in preprostejše finančno prestrukturiranje, zaradi česar je v prvem odstavku 221.b člena ZFPPIPP uporaba nekaterih določb zakona izključena, v drugem, tretjem in četrtem odstavku istega člena pa je predpisana smiselna uporaba nekaterih določb.

6Če bi imel zakonodajalec namen izključiti uporabo 131. člena ZFPPIPP, bi to zapisal v prvem odstavku 221.b člena, tako kot je izjeme predpisal za nekatere primere (npr. drugi in tretji odstavek 131. člena, šesti do osmi odstavek 221.m člena, drugi odstavek 390. člena ZFPPIPP). Argument pritožnika, da je v drugem odstavku 221.b člena ZFPPIPP predpisana smiselna uporaba prvega odstavka 132. člena, ki, enako kot 131. člen, spada v oddelek 3.8., v katerem je opredeljen vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja, ne utemeljuje stališča, da ureditev pomeni izključitev uporabe določbe 131. člena navedenega zakona. Tudi argumentacija glede izključitve uporabe 152. člena ZFPPIPP (prim. sklep Cst 483/2013) ni sprejemljiva, saj gre za povsem drugačen namen in pomen te določbe in zato za neprimerljiva primera.

7Na pravilnost odločitve tudi ne vpliva pritožbena navedba, da je bil 1. 4. 2015 na portalu AJPES javno objavljen sklep o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, saj višje sodišče presoja pravilnost in zakonitost sklepa na dan njegove izdaje. Ko odpade ovira po ZFPPIPP, pa lahko upnik vloži nov predlog za izvršbo.

8Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).