VSL sklep I Ip 2671/2015

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika z dne 12. 11. 2013 v zvezi s predlogom z dne 2. 4. 2015 za razveljavitev rubeža njegove terjatve, ki jo ima do A. A. po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 110/1998 v znesku 16.056,80 EUR.

2Dolžnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z obrazložitvijo sklepa. Če bi razlogi sodišča prve stopnje držali, bi bil namreč v izvršilnem postopku In 29/2010 ugovor njegove dolžnice A. A. zoper sklep o izvršbi, izdan na njegov predlog, zavrnjen, tako pa se je zgodilo ravno obratno. Navedenemu ugovoru je bilo s sklepom In 29/2010 z dne 25. 10. 2010 ugodeno, v obrazložitvi tega sklepa pa zapisano, da niti ni več pravno relevantno, ali je A. A. kot dolžnikova dolžnica po sklepu o izvršbi In 30/2009 z dne 31. 3. 2009 plačala celotno terjatev ali ne, temveč je zgolj pomembno, da je bila terjatev po izvršilnem naslovu P 110/1998-II v celoti zarubljena in je torej upnik ne more več izterjati oz. ne more več vložiti predloga za izvršbo, ker mu je bilo to prepovedano. Navedeno je potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Ip 169/2011 z dne 20. 4. 2011, s katerim je zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper sklep In 29/2010 z dne 25. 10. 2010. Ker je bila upnikova terjatev v predmetnem izvršilnem postopku v celoti poplačana, pritožnik vztraja pri tem, da bi moralo sodišče prve stopnje pred ustavitvijo predmetnega postopka sklep o rubežu terjatve razveljaviti v delu, ki presega v tem postopku poplačano terjatev (16.214,45 EUR), torej v delu, ki ga predstavlja znesek 16.056,80 EUR. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep ustrezno spremeni. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev po ugotovitvi, da v predmetnem postopku niti rubež niti prenos dolžnikove terjatve v izterjavo nista bila opravljena za celotno terjatev dolžnika do njegove dolžnice A. A. po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 110/1998-II.

6Višje sodišče ugotavlja, da je navedena ugotovitev glede na podatke v spisu pravilna, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje postopalo v skladu z določbo prvega odstavka 105. člena ZIZ, po kateri sme sodišče rubež in prenos dolžnikove denarne terjatve do njegovega dolžnika praviloma dovoliti in opraviti samo za znesek, ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve (izjema velja le pri nedeljivih terjatvah). Sicer pa bi moral dolžnik v primeru, če je menil, da sta bila rubež in prenos njegove terjatve v izterjavo upniku v konkretnem primeru dovoljena oz. opravljena v prevelikem obsegu, takšno nepravilnost uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (kot sklep o rubežu) oz. v pritožbi zoper sklep o prenosu terjatve v izterjavo.

7V skladu z določbo drugega odstavka 76. člena ZIZ je ob ustavitvi izvršbe mogoče razveljaviti le opravljena izvršilna dejanja. To pomeni, da bi bila razveljavitev izvršilnih dejanj (če bi bila taka razveljavitev v konkretnem primeru sploh potrebna), možna le v obsegu, v katerem so bila ta dejanja dejansko opravljena, ne pa tudi v neopravljenem obsegu (to je glede nezarubljenega in neprenešenega dela dolžnikove terjatve do njegove dolžnice).

8Poleg tega razveljavitev (pravnomočnega) sklepa o izvršbi (kot sklepa o rubežu) v primeru ustavitve izvršbe zaradi poplačila upnikove terjatve ni mogoča. Sklep o izvršbi je sodna odločba, to pa je procesno dejanje sodišča, ki ne sodi med izvršilna dejanja, ki bi jih bilo v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZIZ mogoče razveljaviti (prim. načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 26. 6. 2002).

9Dolžnikov edini argument za nasprotovanje izpodbijani odločitvi je sklicevanje na pravnomočno odločitev o ugovoru njegove dolžnice A. A. zoper sklep o izvršbi v izvršilnem postopku In 29/2010. V navedenem postopku je dolžnik nastopal v vlogi upnika in izterjeval terjatev, ki mu je bila deloma zarubljena v predmetnem postopku, deloma pa v postopku In 103/2009. Ob tem pritožbenem sklicevanju pa dolžnik prezre, da je bila v času sprejema odločitve o ugovoru v izvršilni zadevi In 29/2010 izvršba tako v predmetnem postopku kot tudi v izvršilnem postopku In 103/2009 še v teku, ter da zato tedaj odločitev o ugovoru v izvršilni zadevi In 29/2010 glede na določbo prvega odstavka 107. člena ZIZ (prepoved dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku in prepoved dolžniku izterjati terjatev) in glede na ugotovitev sodišča, da je izterjevana terjatev že v celoti zarubljena v predmetnem postopku in v postopku In 103/2009 (ker terjatvi iz teh dveh postopkov presegata terjatev iz postopka In 29/2010), niti ni mogla biti drugačna. Po pravnomočni ustavitvi izvršbe v predmetnem postopku in v postopku In 103/2009 pa je pravnomočen sklep o izvršbi v teh dveh postopkih izgubil svoj učinek, tako da pravne posledice, ki jih je ustvaril, več ne veljajo (prim. načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 26. 6. 2002).

10Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Dolžnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).