VSL sklep I Cpg 997/2016

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, ki glasi:

„Družbi T. d.o.o. se prepoveduje terjati izplačilo dividend za delnice družbe I., d.d. na podlagi sklepa skupščine I., d.d. o izplačilu dividend z dne 21. 6. 2016 od družbe družbi I., d.d. za 13.786 delnic z oznako I. do pravnomočne odločitve v postopku, ki ga bo sprožil upnik za opravičbo te začasne odredbe.“

2Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil upnik, ki predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep samo spremeni tako, da predlogu za zavarovanje ugodi in dolžniku naloži plačilo stroškov postopka podrejeno pa sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje s stroškovno posledico.

3Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in postopek ustavi.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvi in drugi odstavek 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) določata, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, upnik pa mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 270. člena ZIZ).

6Izdati pa je mogoče le tako začasno odredbo, s katero se zavaruje ali začasno uredi stanje v zvezi z vtoževano terjatvijo - terjatvijo, ki bo predmet pravdnega postopka, ki še ni začet. Začasno sodno varstvo je namreč brez ustreznega (rednega) pravdnega postopka brezpredmetno, saj je začasno odredbo, izdano pred postopkom, vedno treba opravičiti (prim. drugi odstavek 277. člena ZIZ). Višje sodišče pa ugotavlja, da takega sodnega varstva upnik dejansko ne zahteva. Bistvo njegovega utemeljevanja predloga je namreč, da še ni pravnomočno odločeno o tem, kdo je pravi delničar upnika - in s tem upravičen do izplačila dividend. Povedano drugače, upnik v tej zadevi (še) ne ve, kdo je njegov upnik oziroma ne ve zanesljivo, komu naj izpolni obveznost izplačila dividend.

7Po oceni višjega sodišča zato upnik svojega pravnega položaja na način, kot ga je predlagal, ne more učinkovito zavarovati, še več, takega zavarovanja sploh ne potrebuje. Pravni red mu namreč izpolnitev brez nevarnosti, da izpolnjuje napačnemu upniku, omogoča z institutom položitve (stvari) pri sodišču. Prvi odstavek 302. člena OZ namreč določa, da če je upnik (v tem primeru torej upnikov delničar) v zamudi ali je neznan, ali če se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je (ali če je upnik poslovno nesposoben, nima pa zastopnika), sme dolžnik (v tej zadevi upnik) položiti zanj dolgovano stvar pri sodišču.

8Upoštevaje navedeno je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).