VSRS Sklep I Up 82/2017

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe,(1) s katero naj bi do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu zadržalo izvršitev izpodbijane odločbe Agencije.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče poudarilo, da je temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo začasne odredbe, verjetno izkazana težko popravljiva škoda, ki bi tožniku nastala z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijanega akta. Ta pa kljub zatrjevani možni insolventnosti ni izkazana. Morebitna uvedba stečaja oziroma druge zakonske posledice zaradi insolventnosti zaradi izvršitve upravne odločbe namreč sama po sebi ne predstavlja težko popravljive škode, ampak morajo biti v primeru, ko izvršitev odločbe lahko pomeni nevarnost uvedbe stečaja ali drugih zakonskih posledic, izkazane posebej kvalificirane okoliščine, teh pa tožeča stranka zgolj s predložitvijo bilance na dan 31. 12. 2015 ni izkazala. Tožeča stranka tako težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ni izkazala, torej ni izpolnila temeljnega vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe. Zavrnitev pa je prav tako utemeljena na oceni prevladujočega javnega interesa, kar velja tudi za obravnavano zadevo, ko gre za izvršbo zaradi vrnitve neupravičeno prejetih sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike.

3Tožeča stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani akt spremeni tako, da ugodi zahtevi za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. Ugovarja neizkazanosti težko popravljive škode in navaja, da je zaradi nezakonite odločbe tožene stranke prišla v situacijo, ko mora na podlagi insolvenčnega zakona sprejeti ukrepe. Glede na izkaze za leto 2015 naj bi nastopilo stanje, ki narekuje začetek postopka prenehanja tožeče stranke kot pravne osebe. Pojasnjuje, da večja škoda, kot je izbris iz sodnega registra, pravni osebi sploh ne more nastati. Obravnavani primer je po njenem mnenju primerljiv s smrtjo ali hudo okvaro zdravja fizične osebe. To pa pomeni, da tako različno obravnavanje podobnih primerov ni skladno s 14. členom Ustave. Ne strinja se, da je zaradi zakonske ureditve in predpisane nesuspenzivnosti, izčrpana vloga sodišča v konkretnem postopku.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče lahko na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

7Temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo vsake začasne odredbe, je verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi stranki nastala z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijanega akta. V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, zaradi narave postopka in kratkih rokov za odločanje že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in obliko ter obseg škode, pojasniti, zakaj je ta škoda zanjo težko popravljiva, za vse navedeno pa predložiti tudi dokaze. Na stranki je torej trditveno in dokazno breme.(2)

8Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožeča stranka s svojimi navedbami verjetnosti nastanka težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1 ni izkazala. Pravilno je pojasnilo, da materialna škoda, oziroma celo zatrjevana možnost insolventnosti oziroma stečaja, sama po sebi ne pomeni težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Pri zatrjevani možnosti uvedbe stečaja oziroma drugih zakonskih posledic zaradi insolventnosti gre že v osnovi za bodoče negotovo dejstvo, katerega verjetnost nastanka je treba izkazati. Stečaj sicer je lahko težko popravljiva škoda v smislu 32. člena ZUS-1, vendar je treba vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati tudi, da je ta zatrjevana posledica neposredna posledica (izvršitve) ravno tega izpodbijanega akta, česar pa tožeča stranka tudi po presoji Vrhovnega sodišča (tudi s predloženimi podatki iz bilance stanja na dan 31. 12. 2015) ni uspela.

9Če stranka zatrjuje možnost stečaja, je upravno sodišče, ob ustrezni trditveni podlagi, dolžno presojati okoliščine, ki bi na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja. Tožeča stranka je sicer trdila, da njene obveznosti do virov sredstev znašajo 174.000,00 EUR, vendar je le pavšalno navedla, da bi zaradi plačila zneska, ki ji je bil naložen z izpodbijano odločbe Agencije, za več kot dva meseca zamudila z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska (vseh) njenih obveznosti, zaradi česar bi lahko postala insolventna.(3) Iz njenega trditvenega gradiva torej ni razvidno niti kakšno je njeno tekoče poslovanje, saj je priložila le bilanco stanja na dan 31. 12. 2015.(4) Zato Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da tožeča stranka zgolj z navedeno bilanco ni izkazala, da bi ji sedaj grozila insolventnost kot posledica izvršitve izpodbijane odločbe.

10Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je bil predlog zavrnjen, ker ni bil izkazan že temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je nastanek težko popravljive škode, je nebistven pritožbeni očitek, ki se nanaša na načelo sorazmernosti in prizadetosti javne koristi.

11Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih uveljavlja tožeča stranka, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

12Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Zahteva za izdajo začasne odredbe je bila vložena v zvezi s tožbo zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija), št. 33121-30/2009/79 z dne 14. 9. 2016, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora vrniti sredstva v višini 200.000,00 EUR, prejeta na podlagi odločbe Agencije z dne 2. 9. 2009.

(2) Tako na primer odločbe I Up 139/2012, I Up 362/2010, I Up 515/2011 in I Up 203/2016.

(3) Skladno z drugim odstavkom 14. člena ZFPPIPP lahko nastane insolventnost, če dolžnik za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu.

(4) Na obveznost tožeče stranke, da mora konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, ne morejo vplivati določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o rokih za javno objavo letnih poročil (prvi in drugi odstavek 58. člena ZGD-1).