VSL sodba V Cpg 1153/2016

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje (II. in III. točka izreka).

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Spor se je vodil zaradi uporabe fonogramov, na katerih obstajajo avtorski sorodne pravice. Tožeča stranka je kolektivna organizacija, ki za imetnike pravic uveljavlja denarna nadomestila za javno priobčevanje fonogramov. Med strankama je bilo sporna uporaba fonogramov v poslovni enoti tožene stranke v obdobju od septembra 2009 do junija 2014. Prvostopenjsko sodišče je postopek deloma ustavilo (I. točka izreka), sicer pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). O stroških je odločilo glede na uspeh (III. točka izreka).

2Zoper zavrnilni del sodbe (II. točka izreka) in odločitev o stroških (III. točka izreka) se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno temu je predlagala, da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5V drugem odstavku 128. člena ZASP je določeno, da fonogram pomeni posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov, ali nadomestka zvokov, razen če gre za posnetek, ki je vključen v avdiovizualno delo.

6Citirana določba ZASP je jasna. Zato je ni mogoče razlagati drugače, kot se glasi. Do drugačne razlage sklicevanje na mednarodne pravne vire zato ne more pripeljati. Fonogram je v skladu s drugim odstavkom 128. člena ZASP le posnetek zvokov neke izvedbe ali drugih zvokov ali nadomestka zvokov. „Slušni del“ avdiovizualnega dela torej nima pravne narave fonograma. Avdiovizualna dela so v 103. členu ZASP definirana kot kinematografski, televizijski, risani filmi, kratki glasbeni videofilmi, reklamni in dokumentarni filmi ter druga avdiovizualna dela, izražena v obliki zaporedja povezanih slik, z zvokom ali brez, ne glede na vrsto nosilca, na katerem so vsebovana.

7Sodišče prve stopnje je kot nesporno med pravdnima strankama ugotovilo, da je tožena stranka predvajala videograme (8. točka obrazložitve sodbe). Sporno je bilo, ali je tožena stranka predvajala tudi fonograme (10. točka obrazložitve sodbe in nasl.).

8Dokazno breme o tem, da je tožena stranka predvajala fonograme, je na tožeči stranki. Ker je bilo med strankama sporno prav dejstvo, ali se predvajajo fonogrami ali videogrami, to je avdiovizualna dela v smislu drugega odstavka 128. člena ZASP, ki proizvajalcem fonogramov ne dajejo pravic do nadomestila, bi morala tožeča stranka dokazati, da so bili ob terenskih kontrolah zaznani zvoki „le fonogrami“. Zato je pritožbeno sklicevanje na izpovedbo D.D. o tem, da je slišal glasbo, nepomembno. Glasba se lahko sliši z videogramov ali fonogramov. Sodišče prve stopnje je navedlo logične razloge, zakaj se glede predvajanja fonogramov ni oprlo na zapisnika o terenski kontroli z dne 25. 7. 2011 in 27. 3. 2014. Zaslišalo je tudi obe terenski kontrolorki, ki sta pregled pri toženi stranki opravili. Nobena od njiju se konkretne kontrole ni spomnila, le na splošno sta se sklicevali na vsebino zapisnikov. Prav tako nobena od njiju ni preverjala, iz katere naprave se sliši glasba (11. - 13. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe). Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala predvajanja fonogramov. Do drugačnega zaključka ne more pripeljati niti pritožbeno sklicevanje na vsebino obrazca z dne 27. 3. 2014, kjer je označena naprava „Računalnik/internet“ in „TV sprejemnik“ in vsebuje podpis zakonitega zastopnika tožene stranke. Niti iz označenih naprav v tem obrazcu niti iz podpisa zakonitega zastopnika tožene stranke ni mogoče sklepati o predvajanju fonogramov. Zlasti ne zato, ker je z obeh naprav možno predvajati avdiovizualna dela, ki varstva po pravilih o fonogramih ne uživajo. Prav tako pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno zavrnilo kot nerelevantne dokaze o terenskih kontrolah, ki se ne nanašajo na vtoževano obdobje.

9Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki glede odmerjenih pravdnih stroškov.

10Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega dela sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

11Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, ker ta ni doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).