VSL sklep II Cp 739/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.739.2017Področje: civilno procesno pravo, sodne takse
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Dejstvo, da tožbeni zahtevek ni imel materialnopravne podlage v zakonu, kar se je kasneje odrazilo v umiku tožbe, na odločitev o sodnih taksah nima vpliva.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožnikov z dne 3. 2. 2017 zoper plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 843/2014.
2Zoper takšno odločitev vlagata tožnika laično pritožbo, naslovljeno kot ugovor. Poudarjata, da v obravnavani zadevi ne moreta biti tožnika ter da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno. Opozarjata na odsotnost materialnopravne podlage v zakonu, sodišče pa je sodno takso napačno odmerilo. Menita, da je plačilni nalog prepozen in ga je treba odpraviti ter razveljaviti. Izpostavljata določbo 343. člena ZPP in v zvezi s tem opozarjata, da bi moralo sodišče prve stopnje zadevo predložiti v odločanje pritožbenemu sodišču, ne pa sámo zavrniti ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Šele tri leta po izdaji sklepa o obročnem plačilu sodne takse sta bila pozvana k plačilu, zato je po njuni oceni plačilni nalog prepozen in je zastaral, sodišče pa je takso napačno odmerilo. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani plačilni nalog za plačilo sodne takse odpravi in razveljavi.
3Pritožba ni utemeljena.
4Iz ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnikoma taksa v skupnem znesku 675,00 EUR za postopek na prvi stopnji pravilno odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) in tarifno številko 1111. Tej ugotovitvi v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, saj je prvo sodišče izhajalo in pravilnih materialnopravnih izhodišč.
5Tožnika zmotno menita, da v tem postopku ne moreta biti tožnika in da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje. Dejstvo, da njun tožbeni zahtevek ni imel materialnopravne podlage v zakonu, kar se je kasneje odrazilo v umiku tožbe, na odločitev o sodnih taksah nima vpliva.
6Pritožba zmotno meni, da bi moralo o ugovoru zoper plačilni nalog odločati pritožbeno sodišče. Ugovor se vloži iz razlogov, če taksna obveznost ni nastala oziroma če je taksa že plačana ali če je sodišče takso napačno odmerilo. O ugovoru pa – upoštevaje določbo 34.a člena ZST-1 – odloča sodišče, ki je plačilni nalog izdalo, tako da določba 345. člena ZPP(2), ki jo izpostavlja pritožba, za konkretni primer ni uporabljiva.
7Zmoten je pritožbeni očitek, da je plačilni nalog zastaral, ker je od sklepa, s katerim je bilo tožnikoma omogočeno obročno plačilo sodne takse, preteklo že tri leta. Že prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu pritožnika pravilno poučilo, da zastara pravica zahtevati plačilo sodne takse v petih letih po zapadlosti takse v plačilo. Tožnika sta tožbo vložila 3. 4. 2014 in tega dne je zanju nastala taksna obveznost, kar pomeni, da slednja še ni zastarala.
8Na podlagi obrazloženega in upoštevaje dejstvo, da pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
-------------
...
Op. št. (2): Pritožba se zmotno sklicuje na člen 343 ZPP, ki pa ureja postopanje s prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 22. 5. 2017Nazaj na vrh ↑