VSL sklep IV Cp 338/2017

I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Udeleženci sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1Prva predlagateljica in nasprotni udeleženec sta bivša zakonca, druga in tretja predlagateljica pa sta njuni hčeri. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi 27. 5. in 30. 5. 2016 izreklo ukrepe zaradi preprečevanja nasilja v družini in nasprotnemu udeležencu za šest mesecev prepovedalo vstopiti v hišo na naslovu ..., ter se tej hiši ter drugim krajem, kjer se predlagateljice nahajajo, približevati na manj kot sto metrov. Prepovedalo mu je tudi navezovati stike z njimi na daljavo. S sklepom, ki ga izpodbija nasprotni udeleženec, je zavrnilo njegov ugovor proti navedenima sklepoma.

2S kasnejšim sklepom, ki ga izpodbijajo predlagateljice, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo njihov predlog za izrek podaljšanja izrečenih ukrepov.

3Nasprotni udeleženec v svoji pritožbi trdi, da je sklep o zavrnitvi njegovega ugovora nezakonit, in navaja, da je bil sam žrtev nasilnega ravnanja prve predlagateljice. Ta je decembra 2015 zamenjala ključavnico na skupni hiši, da bi mu preprečila njeno souporabo in kljub prejemu sklepa sodišča o začasni odredbi ni vzpostavila prejšnjega stanja. Trdi, da je bil tudi ob dogodku, ob katerem je posredovala policija, on žrtev in ne napadalec, pravi, da ga je prva predlagateljica poškropila s solzilcem, sam pa naj bi bil tam le za to, da je sprehodil skupnega psa. Med decembrom 2015 in majem 2016 s predlagateljicami sploh ni imel nikakršnega stika, zato ne razume, zakaj se mu očita stopnjevanje nasilja. Meni, da je dokazano, da se je le branil. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in opredeljuje svoje pritožbene stroške.

4Predlagateljice na njegovo pritožbo niso odgovorile.

5Same pa se pritožujejo zoper sklep o zavrnitvi njihovega predloga za podaljšanje ukrepov ter predlagajo njegovo spremembo ali pa razveljavitev. Nasprotujejo oceni, da niso izkazale konkretnih ravnanj nasprotnega udeleženca po datumu 17. 5. 2016, saj so predložile odgovor PP ... iz avgusta 2016 in dopis CSD iz novembra. Menijo, da želi ista sodnica, ki obravnava stranke v postopku N 490/2016, tam položaj uravnotežiti, s čimer pa le podžiga situacijo, ki jo nasprotni udeleženec izkorišča v svoj prid. Nasprotujejo oceni, da v tem času ni navezoval stikov z njimi, saj se je enkrat nahaja na fakulteti, kje študira njegova tretja predlagateljica, češ da je imel tam sestanek. Na ta način je po mnenju predlagateljic pokazal predrznost. Sodišče bi po njihovem mnenju moralo upoštevati elektronska sporočila in druge grožnje. Če je sodišče v postopku N 490/2016 ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca in predlagateljicam izreklo ukrepe, bi moralo tu nasprotnemu udeležencu ukrep podaljšati, saj le tako ne bi prihajalo do konfliktov. Če nasprotni udeleženec stikov ne želi, potem to po mnenju predlagateljic ne bo težava.

6Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da ima po sklepu I Cp 2050/2016 pravico do posesti hiše in bi mu morala prva predlagateljica izročiti ključ. Pojasnjuje, da je imel 3. 6. 2016 na Fakulteti za ... poslovni sestanek, kot to ugotavlja sodišče, in da ni šel tja vzpostavljat stika s predlagateljico hčerko A. A., ki tam študira.

7Pritožbi nista utemeljeni.

8Presoja prvostopenjskega sodišča, da predlagateljice že na ravni trditev niso konkretno izkazale nevarnosti, ki naj bi jim grozila s strani nasprotnega udeleženca, oz. tega, da je kršil izrečene ukrepa ter da jih še naprej ogroža, je prepričljiva in pravilna, pritožba pa vanjo ne zbudi nobenega tehtnega pomisleka. „Elektronska sporočila in druge grožnje“, ki jih omenja pritožba, niso bile z ničemer izkazane, prav tako pa ni z ničemer ovržena ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je nasprotni udeleženec 3. 6. 2016 na Fakulteti za ... nahajal zaradi lastnih opravkov in ne zato, da bi navezal stik s hčerjo, tretjo predlagateljico, do česar tudi ni prišlo. Če je sodišče v postopku N 490/2016 ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca in prvima dvema predlagateljicama izreklo ukrepe prepovedi približevanja, to ni ne razlog ne pogoj, da se podaljša veljavnost izrečenih ukrepov tudi nasprotnemu udeležencu, če za to ni izkazanih pogojev. Za podaljšanje ukrepov morajo biti namreč podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (1. odst. 19. čl. ZPND), poleg tega pa mora biti izkazano še, da že izrečeni ukrepi niso zalegli. Nič od tega predlagateljice ne izkazujejo, kot to pravilno ocenjuje sodišče prve stopnje. Dopis CSD z dne 9. 11. 2016, na katerega se sklicujejo pritožnice, res vsebuje mnenje, naj se ukrep prepovedi približevanja podaljša, vendar to ni dokaz o kakršnemkoli nasilju, saj temelji le na tem, da se je tam oglasila prva predlagateljica z navedbo, da ima občutek strahu in ogroženosti. Dopis Policijske postaje prav tako ničesar ne dokazuje, prav nasprotno, iz njega izhaja, da je bil nasprotni udeleženec na Fakulteti za ... na sestanku in se z nobeno od predlagateljic ni srečal. Navedeno je sicer še, naj bi enkrat po telefonu klical drugo predlagateljico, ki se na klic ni odzvala, a se tega v predlogu za podaljšanje ukrepov niti ne zatrjuje. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da postopki po ZPND niso namenjeni reševanju sporov glede skupnega premoženja zakoncev, prav tako ne morejo biti sredstvo zoper odločitve v drugih sodnih postopkih (konkretno v sporu zaradi motenja posesti).

9Ukrepi, izrečeni nasprotnemu udeležencu s sklepoma 27. 5. 2016 in 30. 5. 2016, so veljali 6 mesecev, torej do 27. 11. 2016 oz. do 30. 11. 2016. Po tem so nehali veljati. ZPND ukrepe, ki jih sodišče lahko izreče zaradi prepovedi nasilnih dejanj, časovno omejuje, hkrati pa določa, da pravna sredstva zoper sklep o izrečenem ukrepu, ugovor in pritožba, niso suspenzivna, ne zadržijo izvršitve (3. odst. 22d. čl. in 3. odst. 22f čl. ZPND, pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND-A) 5. odst. 19. čl.). Izrečenim ukrepom je torej potekla časovna veljavnost.

10Vendar pa so bili tudi po presoji pritožbenega sodišča izrečeni pravilno in zakonito. Sodišče prve stopnje dovolj zanesljivo ugotovilo, da je bila zaradi dogodka 17. 5. 2016, v katerem je prišlo do obojestranskega nasilja med udeleženci tega postopka, izkazana določena stopnja ogroženosti predlagateljic in so bili zato izrečeni ukrepi potrebni, pa tudi sorazmerni, saj nasprotni udeleženec ni izkazal, da bi ga ti glede na njegovo siceršnje gibanje prekomerno omejevali.

11Po povedanem je bilo treba obe pritožbi zavrniti in oba sklepa sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP).

12Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 1. odst. 35. čl. določa, da vsak udeleženec [nepravdnega postopka] trpi svoje stroške postopka, če zakon ne določa drugače.