VSL sklep II Ip 3769/2016

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik A. A. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo na nepremičnine dolžnika.

2Takšno odločitev s pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu izpodbija upnik A. A. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse nadaljnje izvršilne stroške upnika pa naloži v plačilu dolžniku skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno obravnavati njegov pravni položaj v tem postopku. Sklep o izvršbi v njegovi zadevi I 00 je bil izdan 7. 7. 2016. Izvršba je nato pristopila k prej vodeni izvršilni zadevi In 11. V izvršilni zadevi I 00 sodišče sploh ni opravilo prve javne dražbe, temveč je upnika zgolj povabilo na drugo javno dražbo, ki je bila izvedena v postopku In 11. On ima interes, da sodišče v njegovem postopku v zvezi z njegovim izvršilnim predlogom opravi dve javni dražbi. Na podlagi izpodbijanega sklepa je v neenakem položaju v primerjavi z ostalimi upniki. Ima zakonit in ekonomski interes za dve javni dražbi in je le to v postopku I 00 v okviru 6 mesečnega roka tudi predlagal.

3Pritožba je neutemeljena.

4Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

5Posebnost izvršb na nepremičnine je določba 171. člena ZIZ, ki določa, da po zaznambi sklepa o izvršbi pri konkretni nepremičnini sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na to nepremičnino, ampak morajo upniki, za čigar terjatve je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na to nepremičnino, pristopiti k prvi že začeti izvršbi. Navedena določila tako določajo, da sme sodišče izvršbo na nepremičnino, na katero je bilo dovoljenih več izvršb, opravljati enotno za poplačila terjatev vseh upnikov, po predlogih katerih so bile dovoljene izvršbe nanjo. To pa tako, da upniki kasneje dovoljenih izvršb pristopijo k izvršbi upnika, v korist katerega je bila prva dovoljena in v zemljiški knjigi zaznamovana izvršba na nepremičnino. Navedeno tudi pomeni, da se po zaznambi sklepa o izvršbi v korist prvega upnika, opravlja izvršba na to nepremičnino z izvršilnimi dejanji, kot jih sicer določa 167. člen ZIZ (ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, prodajo in poplačilom upnika iz dobljene kupnine), upniki kasneje dovoljenih izvršb pa v to potekajočo izvršbo, ki se opravlja z izvršilnim dejanji, ki si kontinuirano sledijo v točno določenem sosledju, pristopajo in se vanjo vključujejo v stanju izvršbe, kot je ta v času njihovega pristopa. Do pristopa že opravljena izvršilna dejanja zanje učinkujejo, od pristopa dalje pa pristopljenim upnikom gredo glede oprave izvršilnih dejanj vse pravice in upravičenja, kot jih ZIZ daje upnikom. Ne glede na število pristopov kasnejših upnikov se izvršba na nepremičnino opravlja le z enkratno opravo izvršilnih dejanj, in se sicer enotno in enkratno za vse upnike (prvega in pristopljene) v času, ko se ta opravljajo. Razlog, zaradi katerega zakon predpisuje enotno vodenje postopka izvršbe na nepremičnino, je v tem, da se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat. Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino je zato predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino.

6Glede na navedeno zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi v izvršilni zadevi I 00, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 7. 7. 2016 in hkrati nato tudi pristopljena k prej začeti izvršilni zadevi In 11, opraviti dve javni dražbi. Upnik A. A. je k izvršbi pristopil v času odredbe za prodajo nepremičnin dolžnika na drugem prodajnem naroku za javno dražbo. Tudi sicer pa sodišče druge stopnje dodaja, da je bil predmetni upnik vabljen tudi na prvi narok za javno dražbo, ki je bil dne 31. 3. 2016, saj ima svojo terjatev zavarovano v zemljiški knjigi (181. člen ZIZ) in je imel kot zastavni upnik tudi možnost sodelovanja. Drugi narok z dne 29. 9. 2016 ni bil uspešen, saj ni bilo kupcev, zato so bili izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe po drugem odstavku 194. člena ZIZ.

7Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, pritožbeni očitki pa neutemeljeni. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in v izpodbijani odločitvi sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).