VSRS Sklep III R 41/2016

Za odločanje v zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 25501/2016 z dne 18. 5. 2016 zaradi vloženega ugovora dolžnika razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25501/2016 z dne 17. 3. 2016 v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Kranju v pravdnem postopku.

2Okrožno sodišče v Kranju je 27. 10. 2016 izdalo sklep I Pg 235/2016, s katerim je odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi ter da se zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Odločitev je utemeljilo na ugovoru krajevne nepristojnosti tožene stranke, ki ga je ta podala v odgovoru na dopolnitev tožbe z dne 7. 10. 2016.

3Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena in drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Opozorilo je, da je tožena stranka ugovor krajevne nepristojnosti podala prepozno, poleg tega se zoper sklep VL 25501/2016 z dne 18. 5. 2016 nobena od pravdnih strank ni pritožila. Tožena stranka je bila ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi seznanjena s podlago zahtevka tožeče stranke, saj je v ugovoru ugovarjala zgolj njegovi višini.

4Za odločanje v zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

5V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pravilo o časovni meji podajanja ugovora krajevne pristojnosti precizira za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil.

6Izjemo od navedenega pravila lahko narekuje razlaga zakonskih določb, ki glede na specifiko podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine upošteva, da stranke niso vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V takšnem primeru bi bilo dopustno uveljavljati ugovor krajevne pristojnosti tudi tekom pravdnega postopka po prejemu dopolnitve tožbe, če bi tožena stranka šele takrat zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja vtoževani tožbeni zahtevek.

7V obravnavani zadevi iz ugovora tožene stranke zoper sklep o izvršbi izhaja, da je tožena stranka priznavala obstoj poslovnega razmerja s tožečo stranko, da pa je ugovarjala (zgolj) višini terjatve. Sklicevala se je na dogovor, po katerem se bo vtoževana terjatev poplačala z odstopom terjatve, ki jo ima tožena stranka do svojega dolžnika, družbe S., d. o. o.. Tožena stranka je bila torej s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 7. 10. 2016 prepozen.(1) Okrožno sodišče v Kranju je zatorej zmotno odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi.

8Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

----

(1) Primerjaj tudi sklepe III R 22/2002 z dne 25. 4. 2002, I R 56/2008 z dne 22. 5. 2008, III R 24/2010 z dne 13.7.2010, III R 33/2011 z dne 6. 2. 2012. III R 4/2015 z dne 17. 2. 2015