VSRS Sklep VIII Ips 7/2017

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 4. 3. 2014 in 22. 8. 2013, za priznanje pravice do invalidske pokojnine na podlagi invalidnosti I. kategorije in podredni zahtevek za priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom na drugem delovnem mestu na podlagi invalidnosti III. kategorije. Z izpodbijanima odločbama je tožena stranka tožniku priznala pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami na podlagi invalidnosti III. kategorije od 8. 8. 2013 dalje. Na podlagi mnenja sodnega izvedenca je sodišče ugotovilo, da sta invalidski komisiji I. in II. stopnje tožene stranke pravilno ocenili tožnikovo preostalo delovno zmožnost, zato so izpodbijane odločbe tožene stranke zakonite. Izvedenec se je opredelil do izvedenskih mnenj o tožnikovem zdravstvenem stanju, ki so bila podana v drugih postopkih. Obrazložil je, zakaj tožnikove nesreče leta 2007 ne šteje za vzrok njegovega zdravstvenega stanja v letu 2013. Sodišče je zavrglo tožnikov predlog za izločitev izvedenca, ker je bil podan prepozno.

2Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pri sodnem izvedencu A. A. v zahtevi za njegovo izločitev izpostavil razloge, ki kažejo dvom v njegovo nepristranskost in neodvisnost, sodišče pa je zahtevo za izločitev izvedenca napačno zavrglo kot prepozno. Dokazovanje se ob osebnem pregledu še ni začelo, zato je bil njegov predlog za izločitev pravočasen. Sodišče bi moralo postaviti novega izvedenca. Izvedenec je izjavil, da je tožnik po poškodbi potoval po Indiji, kar ni res in še dodatno kaže na pristranskost izvedenca. Vzročna zveza za njegovo bolezensko stanje bi morala biti odstotkovno razmejena glede na nesrečo v letu 2007, ne pa da jo sodišče na podlagi izvedenskega mnenja šteje le za „sprožilni faktor“. Nastanek invalidnosti je napačno določen z dnem tožnikovega pregleda pred invalidsko komisijo, pritožbeno sodišče pa se do tega ni opredelilo.

4Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija je utemeljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7V skladu s prvim odstavkom 247. člena ZPP je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Revident je v predlog za izvedenčevo izločitev z dne 19. 10. 2015 smiselno navajal okoliščine iz 6. točke 70. člena ZPP, ki naj bi vzbujale dvom v nepristranskost izvedenca. Tako je navedel, da je izvedenec družbenik oziroma prokurist zasebne družbe d. o. o., v kateri se zdravi revident, in da je cenzor za zavarovalnico, ki naj bi bila udeleženka drugega spora, katerega stranka je tožnik. Sodišče prve stopnje je predlog za izločitev s sklepom z dne 17. 11. 2015 zavrglo kot prepozen, ker naj bi revident za izločitveni razlog izvedel 9. 10. 2015, ko je dobil od izvedenca elektronsko vabilo na osebni pregled. Predlog za izločitev naj bi bil zato prepozen po določbi drugega odstavka 247. člena ZPP.

8V skladu s prvim stavkom drugega odstavka 247. člena ZPP mora stranka zahtevati izločitev izvedenca takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Zadnji stavek drugega odstavka 247. člena ZPP določa, da sme stranka zahtevati izvedenčevo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca, če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela možnosti, da se o tem izjavi. V obravnavani zadevi je bil sklep o postavitvi izvedenca A. A. izdan izven glavne obravnave (datiran sicer z dnem naroka glavne obravnave), strankam in izvedencu pa je bil poslan 5. 10. 2015. Izvedenec je sklep prejel 6. 10. 2015. Revident je izvedenčevo vabilo na osebni pregled prejel 9. 10. 2015, osebni pregled pa je bil opravljen že 13. 10. 2015, čeprav je revidentov pooblaščenec prejel sklep o postavitvi izvedenca šele 16. 10. 2015. Ob takem procesnem položaju je nesprejemljivo stališče, da naj bi se tožnik že 9. 10. 2015 (oziroma 13. 10. 2015) seznanil z razlogom za izločitev in da je zato predlog prepozen. Revident je imel pooblaščenca, ki mu je v tem postopku pomagal izoblikovati pravnorelevantno procesno voljo. Ustrezna seznanitev s procesno relevantnimi dejstvi se je v obravnavani zadevi zgodila z vročitvijo sklepa o postaviti izvedenca pooblaščencu, zato ne gre za prepozno uveljavljenje izločitvenih razlogov. Določba 247. člena ZPP v šestem odstavku celo določa, da ravna sodišče, če zve stranka za razlog izločitve šele potem, ko je izvedenec že opravil izvedensko delo, in zaradi tega ugovarja zoper izvedensko delo, kakor da bi bila izločitev izvedenca zahtevana, preden je izvedenec opravil svoje delo. Zato v tej zadevi niti ni bistveno, kaj šteti za začetek dokazovanja (osebni pregled pri izvedencu ali izdelava izvedenskega mnenja) (1), ampak je odločilna procesna okoliščina, kdaj se lahko revidentu pripiše vednost o obstoju izločitvenih razlogov. V primeru postavitve izvedenca izven glavne obravnave je lahko odločilna vročitev sklepa o postavitvi izvedenca pooblaščencu stranke.

9Tudi, če bi šteli rok za seznanitev z izločitvenimi razlogi od dneva prejema elektronskega sporočila z vabilom na osebni pregled 9. 10. 2015, je bil predlog za izločitev podan pravočasno. Osemdnevni rok se namreč v tem primeru izteče 17. 10. 2015 na soboto (četrti odstavek 111. člen ZPP), zato je bil zadnji (še pravočasni) dan za vložitev predloga ravno 19. 10. 2017, ko ga je revident priporočeno oddal (drugi odstavek 112. člena ZPP).

10Z nasprotno razlago sodišč nižjih stopenj se 8-dnevni rok za predlaganje izločitve v obravnavni zadevi dejansko skrajša za štiri dni na 4-dnevni rok, za kar pa ni razumnega razloga. Revident ima pravico, da se njegova pravočasna zahteva za izločitev izvedenca vsebinsko obravnava, ne glede na to, če jo je morda podal tudi zaradi nestrinjanja z izvedenčevimi zaključki, ki mu jih je ta ustno predočil že ob osebnem pregledu.

11Sodišče druge stopnje je sicer v odgovoru na pritožbene navedbe v 6. točki obrazložitve povzelo pojasnila izvedenca glede izločitvenih razlogov, ki jih je podal na glavni obravnavi, vendar to ne zadošča kot vsebinska opredelitev do revidentove zahteve za izločitev. Nasprotujoči si razlogi izvedenca in stranke zahtevajo vsebinsko soočenje in določno opredelitev sodišča do ključnih pravno pomembnih dejstev. Ker sodišči nižjih stopenj po vsebini še nista obravnavali revidentove zahteve za izločitev izvedenca, katerega mnenje je ključno za presojo o pravici, sta mu odvzeli ustavno pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave RS), kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

12Glede na navedeno je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

13Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

----

(1) Jan Zobec komentira sicer določbo o „začetku dokazovanja“ tako, da naj bi bil za to odločilen trenutek podaje izvedenskega mnenja – glej Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana, Uradni list RS, GV Založba, str. 486, 491.