VSRS Sklep II DoR 15/2017
ECLI:SI:VSRS:2017:II.DOR.15.2017Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–9▾
Jedro povzetek sodišča
V tu obravnavani zadevi, ko je tožnikova vloga nepodpisana, neopremljena z žigom pooblaščenca in brez navedbe imena in priimka pooblaščenca, ki naj bi tožnika zastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, pa med novim pooblastilom in vlogo/predlogom za dopustitev revizije obstaja dvom o istovetnosti vlagatelja, saj v predlogu za dopustitev revizije nikjer ni navedeno, da tožnika zastopa odvetnik, ki je naveden na priloženem pooblastilu. Upoštevajoč navedeno je revizijsko sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije kot nepopoln zavrglo.
Izrek
Predlog se zavrže.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval od toženca plačilo zneska 23.500,00 EUR z obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.
2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
3Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije.
4Predlog ni popoln.
5Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da je tožnik sicer predlogu za dopustitev revizije priložil novo pooblastilo, vendar predlog za dopustitev revizije ni ne podpisan ne opremljen z žigom pooblaščenca, ki naj bi tožnika zastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, poleg tega pa na predlogu za dopustitev revizije tudi ni navedeno ime in priimek pooblaščenca, ki se nahaja na pooblastilu.
6Eden od formalnih pogojev za popolnost revizije (in posledično predloga za dopustitev revizije) je podpis njenega vlagatelja. To izhaja iz splošne določbe tretjega odstavka 105. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa podpis kot obligatorno vsebino vsake vloge; predvsem pa iz (specialnih) določb 4. točke 335. člena ZPP in tretjega odstavka 343. člena ZPP, ki določata podpis pritožnika kot obvezno sestavino pritožbe, na podlagi 383. člena ZPP pa se smiselno uporabljata tudi za revizijo (in predlog za dopustitev revizije).
7Funkcija podpisa v luči zgoraj navedenih zakonskih določb je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja revizije (in predloga za dopustitev revizije). Ni namreč nepomembno, kdo revizijo vloži. Po tretjem odstavku 86. člena ZPP lahko namreč v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Sodišče se mora zato prepričati, da je revizijo vložila upravičena oseba; sicer jo zavrže kot nedovoljeno (prvi odstavek 91. člena ZPP). Prav temu namenu pa služi podpis vlagatelja na reviziji in predlogu za dopustitev revizije.
8V tu obravnavani procesni situaciji, ko je tožnikova vloga nepodpisana, neopremljena z žigom pooblaščenca in brez navedbe imena in priimka pooblaščenca, ki naj bi tožnika zastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, pa med novim pooblastilom in vlogo/predlogom za dopustitev revizije obstaja dvom o istovetnosti vlagatelja, saj v predlogu za dopustitev revizije nikjer ni navedeno, da tožnika zastopa odvetnik, ki je naveden na priloženem pooblastilu.
9Upoštevajoč navedeno je revizijsko sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije kot nepopoln zavrglo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 10. 5. 2017Nazaj na vrh ↑