UPRS sklep IV U 200/2015

Tožba se zavrže.

1Tožnik je na naslovno sodišče dne 13. 11. 2015, po pooblaščencu A.A., ki je tudi podpisal tožbo, vložil tožbo zoper toženo stranko Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije, v kateri je izpodbijal odločbo, št. 42110-500897/2015-100-04-142-03 z dne 7. 5. 2015, s katero mu je bila kot zavezancu, za leto 2015, odmerjena akontacija dohodnine od davčne osnove 11.377,38 EUR, v znesku 207,73 EUR (1. točka izreka), določen način plačila odmerjenega zneska akontacije dohodnine (2. točka izreka), ter v nadaljnjih točkah določen rok plačila obrokov in račun, na katerega mora plačati odmerjeno dohodnino.

2Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjega razloga:

3Po določbi tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je lahko v postopku pred Upravnim sodiščem RS pooblaščenec samo odvetnik, ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Dokazilo, da ima pooblaščenec tožeče stranke, A.A., opravljen pravniški državni izpit, tožbi ni bilo priloženo. Ob uporabi prvega odstavka 88. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, je zato sodišče tožečo stranko s pozivom št. IV U 200/2015-9 z dne 30. 9. 2016 pozvalo, naj v roku 15 dni, bodisi predloži dokazilo, potrdilo o opravljenem pravniškem izpitu, oziroma če se bo v postopku zastopala sam, sodišču pošlje lastnoročno podpisano tožbo. Sodišče je tožnika opozorilo na pravne posledice, če v določenem roku tega ne bo storil in sicer, da bo tožbo na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zavrglo kot nedovoljeno.

4Tožnik ni ravnal skladno s pozivom, ki mu je bil vročen 3. 10. 2016, torej sodišču ni predložil dokazila, da ima A.A. opravljen pravniški državni izpit, niti ni imenoval drugega pooblaščenca z opravljenim takim izpitom, prav tako ni izjavil, da se bo zastopal sam (ni lastnoročno podpisal tožbe).

5Glede na navedeno, je moralo sodišče tožbo kot nedovoljeno, zavreči na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, v zvezi s tretjim odstavkom 88. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.