VSRS Sklep X Ips 6/2017

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Uprave Republike Slovenije za pomorstvo, št. 3734-92/2014/13 z dne 1. 7. 2015. S to odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil tožnikov zahtevek za vpis lastninske pravice v vpisnik morskih čolnov do celote na čolnu z označbo ..., ime čolna: ... Ministrstvo za infrastrukturo je kot drugostopenjski upravni organ z odločbo, št. 3735-5/2015/2-00611139 z dne 3. 9. 2015, tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnilo.

2Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje po 1., 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6Z v tem upravnem sporu izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je bilo z njim odločeno o (ne)vpisu lastninske pravice na čolnu v vpisnik morskih čolnov. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Na drugačno odločitev ne more vplivati navedba domnevne vrednosti čolna. Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izpolnjen.

7Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014). Med drugim mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8Revident v reviziji ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno. Vrhovno sodišče bi moralo na podlagi navedb v reviziji samo oblikovati pomembno pravno vprašanje, nato pa nanj še odgovoriti. To pa pomeni, da revident ni izpolnil svojega trditvenega bremena. Vrhovno sodišče ponovno poudarja, da navajanje revizijskih razlogov samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije (npr. sklep X Ips 248/2016 z dne 12. 7. 2016). Na navedeno samo po sebi ne more vplivati niti sklicevanje na 33. člen Ustave Republike Slovenije. Glede na obrazloženo uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

9Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

10Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (na primer sklepi X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

11V obravnavani zadevi revident zelo hudih posledic, ki naj bi mu zaradi izpodbijanega akta nastale, ni navedel. V reviziji je sicer zapisal, da ima odločitev zanj zelo hude posledice, ker se kljub dobrovernemu nakupu čolna na javni dražbi in plačilu kupnine ne more vpisati kot lastnik v vpisnik čolnov, vendar s tem ni pojasnil ali izkazal ničesar. Revident je zgolj ponovil domnevni materialnopravni problem, pri tem ni navedel in izkazal, kakšne so posledice izpodbijane odločitve ter zakaj so te zanj zelo hude. Zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

12Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

13Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).