VSL sodba I Cp 2722/2016

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi:

I. Razveljavi se nezakoniti sklep tožene stranke Lovske družine S., njenega Občnega zbora z dne 29. 3. 2015, da se toženo stranko A. A. ne sprejme v članstvo v LD S.

II. Tožena stranka LD S. je dolžna tožečo stranko A. A. v skladu z določilom 5. odstavka 65. člena ZDLov-1A sprejeti v svoje članstvo v 15 dneh, pod izvršbo

zavrne.

II. Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje v znesku 718,40 EUR in pritožbene stroške v znesku 357,94 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklep tožene stranke z dne 29. 3. 2015, da tožnika ne sprejme v članstvo LD S. ter toženi stranki naložilo, da tožnika sprejme v svoje članstvo ter toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožniku v znesku 1.333,59 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi tožena stranka navaja, da je pravna oseba zasebnega prava. Organiziranost društev ureja ZDru-1, ki v členu 2 določa, da je združevanje v društvo prostovoljno in vsakdo postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v svojem temeljnem aktu. Pogoje za sprejem v članstvo določajo Pravila, ki določajo, da občni zbor odkloni sprejem v članstvo, če ugotovi, da je prosilec že član druge LD. Napačni so zaključki sodišča prve stopnje, da so pravila tožene stranke, ki vsebujejo prepoved dvojnega članstva v neskladju z ustavo, ki ureja vprašanje pravice do zbiranja in združevanja. Društvo ima pravico postaviti pogoje, ki jih mora izpolniti vsak, ki želi vstopiti v članstvo. Enakost pogojev še ne pomeni vedno enake možnosti postati član društva. Zavrnitev sprejema v članstvo, ker posameznik ne izpolnjuje pogojev v temeljnem aktu, ni kršitev ustavne pravice do svobodnega združevanja. Navedeno potrjuje tudi sodna praksa v sodbi Višjega sodišča v Kopru Cp 722/2012 in Cp 73/2011. Tudi pravdni stroški so odmerjeni napačno, saj pri vrednosti spora 2.000,00 EUR taksna obveznost ne znaša 621,00 EUR, prav tako so napačno odmerjeni stroški za zastopanje tožnikovega pooblaščenca, saj so glede na vrednost spornega predmeta nižji.

3Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnik s tožbo zahteva od tožene stranke razveljavitev sklepa občnega zbora tožene stranke, s katerim mu je zavrnila članstvo pri toženi stranki zaradi tega, ker je tožnik že član druge lovske družine in je po pravilih tožene stranke članstvo pri drugi lovski družini razlog za odklonitev sprejema pri toženi stranki (7. člen 8. alinea Pravil tožene stranke). Iz Pravil torej izhaja, da član tožene stranke ne more postati nekdo, ki je že član druge lovske družine. Tožena stranka je društvo, ki se ustanovi, deluje in preneha po Zakonu o društvih (ZDru-1), če Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) ne določa drugače. Članstvo v društvo je prostovoljno in vsak lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v svojem temeljnem aktu (v konkretnem Pravila). Društvo ima pravico postaviti pogoje, ki jih mora izpolniti vsak, ki želi vstopiti v članstvo. Ti pogoji so določeni in znani vnaprej, veljajo za vse prosilce enako in ne dajejo prednosti nikomur in so materialnopravno napačni zaključki sodišča prve stopnje, da ZDLov-1 dopušča dvojno članstvo v lovskih družinah in da so določbe Pravil tožene stranke v neskladju z določbami Ustave o pravici do zbiranja in združevanja ter 2. členom ZDru-1 glede na zgoraj navedeno. Okoliščina, da ZDLov-1 nima več določbe o tem, da je prepovedano članstvo lovcev v dveh lovskih družinah še ne pomeni, da je lahko lovec član dveh ali več lovskih družin, saj ZDLov-1 tudi nima izrecne določbe o tem, kar pomeni, da zakonodajalec to področje prepušča avtonomnemu urejanju in določba pravil, ki dejansko omejuje članstvo na eno lovsko družino ni v nasprotju s pravnim redom (enako odločba VSK Cp 73/2011). Sodišče prve stopnje se pri argumentaciji svoje odločitve neutemeljeno sklicuje na obrazložitev sodbe I Cp 1908/2004 Višjega sodišča v Ljubljani, saj je v navedeni zadevi pritožbeno sodišče presojalo veljavnost odločitve o dvojnem članstvu po prejšnjem Zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi in na koncu neizzvano navedlo, da ZDLov-1 ne vsebuje omejitve članstva. To lahko samo pomeni, da ni omejitve v citiranem zakonu, ne pa tudi, da tožena stranka v svojih pravilih ne sme avtonomno urediti prepovedi dvojnega članstva.

6Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in je bilo pritožbi tožene stranke ugoditi ter izpodbijano sodbo spremeniti ter tožbeni zahtevek zavrniti (člen 355 ZPP).

7Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnik s tožbenim zahtevkom ni uspel in mora v posledici tega povrniti toženi stranki pravdne stroške, odmerjene v skladu z veljavno odvetniško tarifo na 718,40 EUR ter pritožbene stroške 357,94 EUR. Tak izrek o stroških temelji na določbi 165. člena v zvezi s členom 154. in 155/2 ZPP.