VSM sklep I Cpg 48/2017

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru tožene stranke o krajevni nepristojnosti naslovnega sodišča ugodilo (I. točka izreka), odločilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predmetni tožbi (II. točka izreka) ter tožbo tožeče stranke zavrglo (III. točka izreka).

2Proti temu sklepu se pritožuje tožeča stranka in se z uveljavljanjem vseh zakonskih pritožbenih razlogov zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor krajevne nepristojnosti tožene stranke zavrne in odloči, da je Okrožno sodišče v Mariboru krajevno pristojno za odločanje o predmetni tožbi, oziroma podredno sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, vse pa s stroškovno posledico v korist tožeče stranke. V pritožbi najprej uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) z obrazložitvijo, da je sodišče prve stopnje o ugovoru tožene stranke glede nepristojnosti odločilo, ne da bi tak ugovor predhodno vročilo tožeči stranki v izjavo. Tožeča stranka je odgovor na tožbo z dne 23. 11. 2016, v katerem je vsebovan ugovor nepristojnosti, prejela šele skupaj z izpodbijanim sklepom, ki pa že vsebuje končno odločitev. Ta je sprejeta v nasprotju s temeljnim načelom pravdnega postopka, to je načelom kontradiktornosti iz 5. člena ZPP, saj zakon v takšnih primerih ne določa izrecno, da lahko sodišče odloči, ne da bi tožeči stranki dalo možnost predhodne izjave o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Tožeča stranka ob tem še izrecno opozarja, da vloge tožene stranke z dne 21. 11. 2016, na katero se slednja sklicuje v svojem odgovoru na tožbo z dne 23. 11. 2016 in ki naj bi prav tako vsebovala ugovor krajevne nepristojnosti, nikdar ni prejela. Že iz tega razloga je izpodbijani sklep potrebno razveljaviti z navodilom prvostopenjskemu sodišču, da toženi stranki vroči tudi vlogo z dne 21. 11. 2016 ter ji omogoči, da v primernem roku nanjo odgovori. Sicer pa je izpodbijani sklep tudi nezakonit, ker njegovi zaključki temeljijo na napačno uporabljenih določbah zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na ugotavljanje pristojnosti prvostopnega sodišča, kar je posledično vodilo tudi v zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljenega in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona ugotavlja, da je izpodbijani sklep obremenjen s postopkovno kršitvijo absolutne narave, ki narekuje njegovo razveljavitev.

6V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po dopolnitvi tožbe, ki je sledila postopku izdaje evropskega plačilnega naloga, zoper katerega je tožena stranka ugovarjala, po vlogi tožene stranke z dne 22. 11. 2016, v kateri je slednja podala ugovor krajevne pristojnosti, in po odgovoru na tožbo z dne 23. 11. 2016, v kateri je tak ugovor ponovila in podrobneje obrazložila, izdalo izpodbijani sklep, ne da bi pred izdajo le-tega prej navedeni vlogi tožene stranke tožeči stranki vročilo v odgovor, temveč je to storilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom.

7Pritrditi je pritožbi, da takšno procesno ravnanje sodišča prve stopnje predstavlja uveljavljano postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

8Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru tožene stranke ugodilo, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se o trditvah tožene stranke iz ugovora izjavi, sodišče pa je navedbe, ki jih je tožena stranka podala v ugovoru, vzelo za podlago svoje odločitve.

9Pri tem je potrebno poudariti, da uveljavitev kršitve pravice do kontradiktornosti ni usmerjena zoper vsebinski cilj postopka, ampak že zoper pravico stranke do izjave v postopku. Ni torej pomemben vpliv kršitve na vsebino odločitve, saj ni mogoče špekulirati o rezultatu postopka, če navedene kršitve ne bi bilo. Sodišče prve stopnje bi v obravnavanem primeru moralo tožeči stranki vročiti ugovor tožene stranke in mu s tem omogočiti izbiro, da nanj odgovori ali ne, ter šele nato o ugovoru odločiti.

10Obstoj ugotovljene postopkovne kršitve absolutne narave terja razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Slednje bo moralo hkrati z odpravo ugotovljene kršitve biti pozorno tudi na to, da bo za presojo podanega ugovora pristojnosti, glede na dejstvo, da sta obe pravdni stranki obravnavanega spora pravni osebi s sedežem v državah članicah Evropske unije, kot pravilno pravno podlago uporabilo Uredbo (EU št. 1215/2012) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, na kar pravilno v pritožbi opozarja tudi tožeča stranka. Pri tem je še dodati, da v zvezi z vprašanjem pristojnosti v obravnavani zadevi ne gre za krajevno pristojnost, pač pa, glede na to, da gre za spor z mednarodnim elementom, za vprašanje sodne pristojnosti slovenskega sodišča.

11Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).