VSRS Sklep II DoR 313/2016

Revizija se dopusti glede vprašanj:
- čigavo procesno skrbnost sodišče presoja v okviru obnovitvenega razloga po 10. točki prvega odstavka 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in
- kdaj so izpolnjeni pogoji po 10. točki 394. člena ZPP oziroma, kakšne so tiste okoliščine, ki jih je treba zatrjevati in izkazovati za utemeljitev predloga za obnovo postopka, in kakšna je zadostna skrbnost, ki bi jo stranka morala izkazati pri preiskovanju gradiva, ki je v zvezi z dejanskim stanjem spora ter ali je izpodbijana sklepa mogoče preizkusiti v tej smeri.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za obnovo postopka tožeče stranke. Pojasnilo je, da izpoved priče A. A. st. zadostuje za zaključek, da sta bila tožnika glede predložitve predpogodb neskrbna. Iz sklepa izhaja, da ni dvoma, da so predpogodbe obstajale že takrat, ko je tekel prejšnji postopek. A. A. st. je sicer ob zaslišanju trdil, da za to dokumentacijo oziroma pogodbe ni vedel, istočasno pa je povedal, da so že v letu 2009, torej pred zaključkom postopka na prvi stopnji, dali zahtevo na občino za pridobitev dokumentov, ki bi lahko bili povezani z zadevo. Kljub temu, da je občina odgovorila, da dokumentov nima, tožnika nista pravočasno podala zahteve pri upravni enoti, kar po mnenju prvostopenjskega sodišča pomeni, da tožnika nista bila dovolj procesno skrbna. Sodišče je zaključilo, da tožnika tekom prejšnjega postopka nista računala, da bosta v pravdnem postopku propadla in se tako niti nista trudila, da bi te predpogodbe predložila že v rednem postopku. Glede na navedeno, je bila po mnenju sodišča povsem nepomembna okoliščina, da tožnika oziroma njuni predniki niso bili stranke upravnega postopka.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Priča A. A. st. je ves čas postopka sodeloval, sprva kot pooblaščenec, sedaj pa kot priča. Zadevo je dobro poznal. Z odgovorom občine, da dokumentov nimajo, se je zadovoljil, dokumente pa je pričel ponovno iskati po pravnomočnosti sodbe. Iskanje dokumentov je opustil, ker je menil, da bodo tožbo dobili. Vzrok za to, da tožeča stranka z iskanjem dokumentov ni nadaljevala, torej ni v dejstvu, da ni bila stranka upravnega postopka, pač pa v prepričanju, da bodo v postopku uspeli.

3V predlogu za dopustitev revizije tožeča stranka zastavlja vprašanji: 1) kdo šteje kot stranka, opredeljena v 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP; natančneje, ali lahko sodišče predlog za obnovo postopka zavrne in strankama očita, da je njuna neskrbnost razlog, da listin nista predložila prej, četudi sodišče presoja zgolj razloge za naknadno seznanitev z novimi dokazi na strani tretje osebe (in ne strank), ki je nato po odkritju novih dokazov o njih seznanila stranki in 2) kdaj so izpolnjeni pogoji po 10. točki 394. člena ZPP oziroma, kakšne so tiste okoliščine, ki jih je potrebno zatrjevati in izkazovati za utemeljitev predloga za obnovo postopka, in kakšna je zadostna skrbnost, ki bi jo stranka morala izkazati pri preiskovanju gradiva, ki je v zvezi z dejanskim stanjem spora; natančneje, kako daleč mora iti stranka pri raziskovanju spisov, ki sploh niso v zvezi s predmetnim sporom oziroma stranka za njihov obstoj sploh ne ve, v katerih se utegne nahajati pomemben dokaz, da bo sodišče štelo, da je izkazala zadostno skrbnost in da res brez svoje krivde dokazov, ki jih najde v teh spisih, ni mogla predložiti do pravnomočnosti postopka.

Navaja, da je zakonsko besedilo povsem jasno. Priča A. A. st. od leta 2009 ni več pooblaščenec tožeče stranke, nikoli pa ni imel statusa stranke. Ko se je zaradi njegovega ravnanja procesno gradivo naknadno našlo, sta tožnika odreagirala takoj. Od strank ni mogoče zahtevati, da bi poizvedovale o obstoju spisov v sporih, v katerih niso stranke, in jih vpogledovale, če pa ne obstoji niti najmanjši sum, da se v teh spisih morda nahaja nek dokaz, pomemben za dokazovanje njihovih navedb v nekem povsem drugem postopku. Sodišče ne obrazloži svojega zaključka, da bi moral A. A. st. sklepati, da ima pogodbe upravna enota, če jih nima občina. Sprašuje se, kako daleč gre obveznost poizvedovanja. Ne stranki ne pooblaščenec za obstoj upravnega postopka niso vedele, te navedbe je sodišče spregledalo in se do njih ni opredelilo. Navaja odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 244/2006, s katero izkazuje odstop od sodne prakse.

4Predlog je utemeljen.

5Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa (tretji odstavek 367. c člena ZPP).