VSL sodba II Cpg 939/2016

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 105164/2014 z dne 12. 8. 2014 ostane v celoti v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka), ter da mora tožena stranka v roku 8 dni od vročitve sodbe tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 362,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).

2Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki v odgovor, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Tožnica je vložila predlog za izvršbo na podlagi računa št. 010 z dne 10. 6. 2014 (priloga A3 spisa), s katerim zahteva plačilo še zadnjega dela zneska, dogovorjenega za storitev predelave tovornega vozila ... v avtodom. Toženka se pred plačilom vtoževane terjatve brani z ugovornimi navedbami, da ima predelano vozilo napake in da sta se pravdni stranki dogovorili, da bo vtoževani račun plačan, ko bodo napake odpravljene.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka vozilo prevzela (v posest) dne 10. 6. 2014. Tožnica je takrat izdala vtoževani račun, ki ga je toženka prejela po pošti dne 17. 6. 2014, pisno pa ga je zavrnila (šele) 25. 8. 2014 (priloga A4 spisa). Sodišče prve stopnje je, sklicujoč se na določbi prvega in tretjega odstavka 633. člena Obligacijskega zakonika - OZ(1), ocenilo, da je tožničina odgovornost za očitne napake prenehala, ker jih toženka ni grajala takoj ob prevzemu dne 10. 6. 2014. Glede skritih napak, ki jih ureja 634. člen OZ(2), pa je sodišče prve stopnje navedlo, da so toženkine navedbe glede pravočasnega grajanja napak preveč pavšalne, da bi lahko sodišče prve stopnje ocenilo, če so bile grajane pravočasno (ker toženka naj ne bi navedla, kdaj jih je odkrila, niti kdaj natančno je o njih obvestila tožnico).

8Toženka v pritožbi pravilno opozarja, da se je sodišče prve stopnje oprlo le na zakonsko ureditev, pri tem pa je prezrlo, da je toženka zatrjevala, da je bilo med pravdnima strankama sicer dogovorjeno, da predelano vozilo (avtodom) prevzame v uporabo (že) 10. 6. 2014, vendar da bosta primopredajo oz. kvalitativni prevzem (pregled in prevzem izvršenega dela v smislu 633. člena OZ) opravili po poletnih počitnicah v začetku septembra (prim. trditve toženke na list. št. 9, 41 in 42). Toženka je v zvezi s temi trditvami predlagala tudi dokaze. Sodišče prve stopnje se do gornjih pravno pomembnih zatrjevanj toženke ni opredelilo, kar po prepričanju višjega sodišča pomeni, da je izpodbijana sodba obremenjena s procesno kršitvijo iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9Namreč, v primeru dokazanega (ali neprerekanega) dogovora pravdnih strank, da bosta v začetku septembra 2014 opravili „primopredajo“ predelanega avtodoma, bi se presoja sodišča prve stopnje o toženkinem prepoznem oz. nekonkretiziranem grajanju napak izkazala kot zmotna. Po prepričanju višjega sodišča namreč ne bi bilo mogoče šteti, da bi morala toženka očitne napake grajati že 10. 6. 2014 in da je njena trditvena podlaga glede ustnega grajanja skritih napak v mesecu avgustu prešibka, da bi lahko sodišče ugotovilo, ali je bilo grajanje pravočasno. Če bi se pravdni stranki izrecno dogovorili, da bosta prevzem in pregled opravljenega dela opravili v začetku meseca septembra 2014 (med poletjem pa bo toženka avtodom preizkušala), potem toženka z dopisom z dne 25. 8. 2014 (priloga A4 spisa), v katerem je grajala napake (in ki je bil reakcija na vložen predlog za izvršbo s strani tožeče stranke) ne more biti prepozna. Pa tudi sicer, v kolikor bi se izkazalo, da je tožnica pristala na to, da toženka avtodom sprejme „na test“, kvalitativni prevzem pa bo opravljen v začetku meseca septembra 2014, se tožnica ne more sklicevati na prepozno grajanje napak toženke, saj je toženka utemeljeno pričakovala, da bo lahko očitne in skrite napake grajala ob „primopredaji“ (smiselna uporaba 636. člena OZ).

10Glede na predhodno navedeno je višje sodišče ugodilo pritožbi toženke in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Sodišče prve stopnje naj ugotovi, ali sta se pravdni stranki dogovorili, da bo kvalitativni prevzem predelanega vozila v smislu 633. člena OZ opravljen v začetku septembra 2014, in naj glede na te ugotovitve ponovno presodi, ali je toženka očitne in skrite napake grajala pravočasno. V kolikor bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da so napake dejansko obstajale, da so bile pravočasno in pravilno grajane in da je zanje odgovorna tožnica, bo po prepričanju višjega sodišča moralo sodišče prve stopnje toženko pozvati, da naj konkretizira, ali uveljavlja ugovor neizpolnjene pogodbe iz 101. člena OZ(3), ali pa naj se njene trditve, da bi popravilo napak znašalo več kot je zadržani znesek plačila (ist. št. 42 spisa) štejejo kot zahtevek za znižanje plačila, oziroma ali uveljavlja, da je napako odpravila na račun tožnice (list. št. 49 spisa) - prim. tretji odstavek 639. člena OZ.

11Višje sodišče se glede na sprejeto odločitev do ostalih pritožbenih navedb ni opredelilo (prvi odstavek 360. člen ZPP).

12Glede na to, da je višje sodišče ugodilo pritožbi toženke in razveljavilo izpodbijano sodbo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

---------------

Op. št. (1): Naročnik je dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal (prvi in tretji odstavek 633. člena OZ).

Op. št. (2): Če se pozneje pokaže kakšna napaka, ki je pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, se naročnik vseeno lahko sklicuje nanjo, s pogojem, da o njej obvesti podjemnika čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita. Po dveh letih od prevzema opravljenega posla se naročnik ne more več sklicevati na napake (prvi in drugi odstavek 634. člena OZ).

Op. št. (3): Toženka smiselno navaja, da vtoževana terjatev ni zapadla, ker sta se pravdni stranki dogovorili za kasnejši kvalitativni prevzem, in da bo vtoževani račun poplačan po odpravi vseh napak - prim. list. št. 9 spisa. Toženka je zatrjevala (in predlagala dokaze), da je bilo tako dogovorjeno, pa tudi sicer se ugovori neizpolnitve priznavajo tudi v primeru nepravilne izpolnitve oz. izpolnitve z napako (prim. D. Možina, Kršitev pogodbe, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 412).