VSL sklep IV Cpg 873/2013

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

1Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče pri subjektu vpisa S., d.d., matična številka ... v sodni register vpisalo spremembo statuta.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila družba D. kot udeleženec postopka, v pritožbi pa uveljavljala pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagani vpis spremembe statuta zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

3V odgovoru na pritožbo je subjekt vpisa predlagal zavrženje pritožbe oziroma njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tožniku priznalo status udeleženca v postopku, ker je bil kot delničar subjekta vpisa pred vpisom sprememb statuta v sodni register imetnik 6,43 % vseh delnic, katerih izdajatelj je subjekt vpisa, na podlagi v statutu vpisane spremembe osnovnega kapitala pa so vse te delnice prenehale. Pritrditi je zato pritožniku o izkazanem pravnem interesu za udeležbo v tem registrskem postopku (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 36. člena ZSReg), ker se z vpisom sprememb statuta posega tudi v njegove korporacijsko pravne interese.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v sodni register vpisane spremembe statuta subjekta vpisa S., d.d., posledica sprejetega sklepa o spremembi osnovnega kapitala te družbe. Ni sporno (in to izhaja tudi iz samih pritožbenih navedb), da je sklep o spremembi osnovnega kapitala sprejel upniški odbor v postopku prisilne poravnave, ki se je vodil zoper subjekt vpisa. Nosilni pritožbeni razlog za izpodbijanje sklepa registrskega sodišča pa je stališče pritožnika o ničnosti sklepa upniškega odbora, ker o spremembi osnovnega kapitala lahko odloča le skupščina družbe, ne pa drug organ, pri čemer se morajo obvezno upoštevati prednostne pravice obstoječih delničarjev. Pri tem se po presoji pritožbenega sodišča pritožnik neutemeljeno sklicuje na Direktivo 2012/30/EU evropskega parlamenta in sveta z dne 25. 10. 2012 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v pomenu drugega odstavka 54. člena pogodbe o delovanju evropske unije, glede ustanavljanja delniških družb in spreminjanja njihovega kapitala, zato se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (v nadaljevanju: direktiva 2012/30/ER) ter sodno prakso Sodišča evropskih skupnosti.

7Že iz preambule navedene Direktive (točka12) izhaja jasno stališče, da bi za izboljšanje standardizirane zaščite upnikov v vseh državah članicah moralo biti upnikom omogočeno, da se pod določenimi pogoji zatečejo k pravnim in upravnim postopkom, če so ogroženi njihovi zahtevki zaradi zmanjšanja kapitala delniške družbe. Tak pravni postopek je po prepričanju pritožbenega sodišča postopek prisilne poravnave, ki ga izvede sodišče. V okviru tega postopka pa je po ZFPPIPP možna sprememba osnovnega kapitala družbe zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja bodisi po sklepu skupščine (192. člen ZFPPIPP), bodisi po sklepu upniškega odbora (199.a člen ZFPPIPP). Tako je v postopku prisilne poravnave dopusten in veljaven sklep upniškega odbora o zmanjšanju in – ali povečanju osnovnega kapitala družbe dolžnika. Zato je v nasprotju s sklicevanjem na omenjeno Direktivo 2012/30/EU pri utemeljevanju ničnosti sklepa upniškega odbora njen 34. člen, po katerem mora po vsakem zmanjšanju vpisanega kapitala odločati skupščina delničarjev, razen po odločbi sodišča. Tako odločanje je tudi sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave, saj se v okviru postopka prisilne poravnave odloča tudi o zmanjšanju in – ali povečanju osnovnega kapitala družbe dolžnika skladno z določili ZFPPIPP. Tudi sodna praksa Sodišča evropskih skupnosti, na katero se sklicuje pritožnik, ne utemeljuje njegove trditve o ničnosti sklepa upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala družbe, sprejetega v insolvenčnem postopku. Že iz odločbe v zadevi C-441/93 izhaja, da oblikovana sodna praksa ne posega v kogentna pravila insolvenčnih postopkov, določena za zaščito pravic upnikov.

8Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo – določbe ZFPPIPP in ZGD-1, ko je spremembo statuta družbe, ki je posledica sklepa upniškega odbora v postopku prisilne poravnave o spremembi osnovnega kapitala, vpisalo v sodni register. Iz zgoraj obrazloženega nadalje izhaja, da pravna ureditev po ZFPPIPP, ki za spremembo – zmanjšanje in – ali povečanje osnovnega kapitala delniške družbe v postopku prisilne poravnave dopušča sklep upniškega odbora, ni v nasprotju z določbami Direktive 2012/30/EU oziroma Direktive 77/91/EEC. Zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi registrsko sodišče moralo prekiniti postopek vpisa spremembe osnovnega kapitala in posledično spremembe statuta po 33. členu ZSReg, ker gre zgolj za materialnopravno vprašanje, ki ga registrsko sodišče lahko reši samo. V zvezi s pritožnikovimi pritožbenimi navedbami o nekorektno predstavljenih poslovnih izkazih dolžnika v postopku prisilne poravnave zaradi neupravičenih slabitev osnovnih sredstev subjekta vpisa in posledično nepravilno izkazanega kapitala v njegovi bilanci stanja pa pritožbeno sodišče pripominja, da je bila to stvar presoje v postopku prisilne poravnave, ki se je pravnomočno končal s sklepom o potrditvi prisilne poravnave in ne stvar tega registrskega postopka (primerjaj še sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 214/2008).

9Utemeljen ni niti pritožbeni očitek registrskemu sodišču, da je s spremembo statuta subjekta vpisa vpisalo z datumom učinkovanja 3. 10. 2012, ko je bil sprejet sklep glede spremembe statuta, ta sklep pa lahko začne učinkovati šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, to je 5. 2. 2013. Skladno s prvim odstavkom 199. člena ZFPPIPP sklep upniškega odbora o spremembi osnovnega kapitala začne veljati z dnem, ko postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen. To pa ne velja za spremembo statuta. Po tretjem odstavku 332. člena ZGD-1 sprememba statuta začne veljati z vpisom v sodni register, torej z datumom izdaje sklepa registrskega sodišča o vpisu sprememb statuta. Ta sklep pa je bil izdan 1. 3. 2013, torej je sprememba statuta začela po materialnem pravu učinkovati tega dne in ne 3. 10. 2012, kot to zmotno meni pritožnik. V izpodbijanem sklepu naveden datum je zgolj datum sprejema sklepa o spremembi statuta, ne pa datum učinkovanja sprememb statuta.

10Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSreg), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSreg).