VSRS Sklep VIII DoR 99/2016

Revizija se dopusti glede vprašanja uporabe 3. in 3a. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju v zvezi z določbami Obligacijskega zakonika glede vrnitve preveč izplačane plače.

1Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da tožeči stranki vrne preveč izplačano plačo v znesku 5.039,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 10. 2013 do plačila. Kot podlago za svojo odločitev navaja 3. in 3a. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS št. 56/2002 in naslednji), po katerem delodajalec ne sme javnemu uslužbencu obračunati in izplačati višjo plačo, kot je določena z zakonom in drugimi predpisi. Ob prehodu v nov plačni sistem je bilo delovno mesto tožene stranke prevedeno v delovno mesto srednja medicinska sestra v intenzivni terapiji III, uvrščeno v 23. plačni razred. Ker je pred prevedbo tožena stranka dosegla že pet plačnih razredov napredovanj, je bila uvrščena v 28. plačni razred. Z aneksom k pogodbi o zaposlitvi sta se stranki dogovorili, da bo plača toženi stranki za 20 % delovnega časa obračunana za delovno mesto srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, za 80 % delovnega časa pa za delovno mesto diplomirane medicinske sestre v intenzivni terapiji III. Slednje delovno mesto je razvrščeno v 33. plačni razred. Ker tožena stranka za to mesto nima ustrezne izobrazbe, je bil ta plačni razred zmanjšan za dva razreda in povečan za pet plačnih razredov napredovanj, ki jih je tožeča stranka pridobila še pred prevedbo kot srednja medicinska sestra na delovnem mestu, uvrščenem v V. tarifni razred. Sodišče je presodilo, da je bila plača toženi stranki delno določena v nasprotju s predpisi in mora tožena stranka preveč izplačano plačo vrniti.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s tem, da se toženi stranki ne morejo priznati napredovanja, ki jih je pridobila pred prevedbo in je za 80 % delovnega časa (za delovno mesto diplomirane medicinske sestre) upravičena do izplačila plače v višini 31. plačnega razreda. Tožena stranka je dolžna vrniti razliko prejete plače nad zakonsko določeno višino, saj je pogodbeno določilo, na podlagi katerega je prejemala višjo plačo od zakonsko določene, nično.

3V pravočasnem predlogu tožena stranka predlaga dopustitev revizije glede vprašanja pravilne uporabe 3. in 3a. člena ZSPJS v povezavi s 87., 190. in 191. členom OZ. Vprašanje je, ali ima določitev plače v drugačni višini kot je določeno z zakonom in drugimi predpisi, vedno za posledico ničnost z učinkom ex tunc brez tehtanja interesov strank in preverjanja dobrovernosti delavca. Tožena stranka revizijo predlaga tudi glede vprašanja, ali je bila plača tožene stranke določena pravilno glede na 19. člen ZSPJS. Meni, da določba glede napredovanj, ki jih je dosegla pred prevedbo, ni pravilno uporabljena. Vprašanje je tudi, ali je bila prevedba na kombinirano delovno mesto pravilna. V zvezi z navedenimi vprašanji materialnega prava izpostavlja tudi kršitve pravil postopka zaradi zavrnitve izvedbe vseh predlaganih dokazov in pomanjkljive obrazložitve sodbe.

4Predlog je utemeljen glede vprašanja, določenega v izreku sklepa.

5Sodišče v prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da so glede vprašanja iz izreka sklepa izpolnjeni pogoji iz 367a. člena ZPP, zato je revizijo dopustilo.