VDSS sklep Psp 179/2016
ECLI:SI:VDSS:2016:PSP.179.2016Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
V sporih pred prvostopenjskim Delovnim in socialnim sodiščem, ki ima položaj okrožnega sodišča, ali Višjim delovnim in socialnim sodiščem je v skladu s 3. odstavkom 87. člena ZPP lahko pooblaščenec samo odvetnik ali oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Procesna dejanja lahko na pravno veljaven način opravlja le kvalificirani pooblaščenec. V konkretnem primeru je za tožnika pritožbo vložil pooblaščenec A.A. in vlogo tudi podpisal, ne da bi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Zato se pritožba, vložena po nekvalificiranem pooblaščencu, kot nedovoljena zavrže.
Izrek
Pritožba se zavrže.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je kot nedovoljeno zavrglo pritožbo zoper sodbo XII Ps 1727/2014 z dne 27. 10. 2015, ker je vložena po osebi, ki ni sposobna biti pooblaščenec.
2Zoper sklep o zavrženju pritožbe je tožnik po istem pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo, ki je po vsebini identična pritožbi, vloženi zoper sodbo. Predlaga njegovo razveljavitev.
Sklicuje se na Evropsko socialno listo, številne določbe Ustave RS, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o splošnem upravnem postopku, Kazenski zakonik in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Povzema nekatere člene Ustave RS in izvlečke členov iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
3Pritožba ni dovoljena.
4Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 352. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP). Po citirani določbi ZPP namreč sodišče druge stopnje med drugim zavrže tudi pritožbo, ki ni dovoljena. Za nedovoljeno pritožbo pa po 4. odstavku 343. člena ZPP gre, če jo je vložila oseba, ki te pravice nima.
V sporih pred prvostopenjskim Delovnim in socialnim sodiščem, ki ima položaj okrožnega sodišča ali Višjim delovnim in socialnim sodiščem, je v skladu s 3. odstavkom 87. člena ZPP lahko pooblaščenec samo odvetnik, ali oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Procesna dejanja torej lahko na pravno veljavni način opravlja le kvalificirani pooblaščenec. Takšno dejansko procesno stanje pa v predmetni zadevi ni podano.
5Iz pritožbe določno izhaja, da jo je za tožnika vložil pooblaščenec A.A. in vlogo tudi podpisal, ne da bi izkazal, da ima opravljeni pravniški državni izpit. Tako je postopal kljub jasnemu in določnemu pravnemu pouku v sklepu opr. št. XII Ps 1727/2014 z dne 11. 2. 2016. V njem je izrecno zapisano, da lahko tožnik vloži pritožbo sam ali po pooblaščencu, ki je odvetnik oz. osebi, ki ima opravljeni pravniški državni izpit. Hkrati je bil opozorjen na pravno posledico nedovoljene pritožbe. Torej da bo pritožba, ki ne bo vložena po osebi, ki ima postulacijsko sposobnost, brez nadaljnjega postopanja zavržena.
6Ker je v predmetni zadevi postopano v nasprotju s pravnim poukom in v nasprotju s predhodno citiranimi določbami ZPP, je potrebno pritožbo, vloženo po nekvalificiranem pooblaščencu, kot nedovoljeno zavreči. Preostale pritožbene navedbe pa že zato, ker je vložena po osebi, ki nima postulacijske sposobnosti, ne morejo biti upoštevne, in se pritožbenemu sodišču do njih posebej sploh ni potrebno opredeljevati.
7Zaradi obrazloženega je bilo potrebno na temelju 352. člena ZPP odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
Vir: Višje delovno in socialno sodišče · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 2. 3. 2017Nazaj na vrh ↑