VSL sklep I Cp 1889/2016

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom ustavilo pravdni postopek in sklenilo, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka na stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču v Krškem.

2Proti temu sklepu se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožnik v pritožbi navaja, da se z odločitvijo sodišča ne more strinjati, saj ne gre za mejni spor, ki bi se obravnaval v nepravdnem postopku. Iz njegovih navedb in predlaganih dokazov jasno izhaja, da gre v konkretnem primeru za spor o lastnini na določenem delu zemljišča. Tožnik ima v posesti in v lasti na podlagi napačno zarisane meje manjšo površino, kot jo je kupil in sicer za 135 m2, katero pa imata v posesti toženi stranki. Gre za lastninskopravni spor, o katerem bi moralo po vsebini odločati prvostopenjsko sodišče in ne okrajno sodišče po pravilih nepravdnega postopka. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je tožeča stranka postavila jasen tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice na delu sosednje nepremičnine, katero naj bi pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe, torej gre za civilno pravni tožbeni zahtevek, o katerem je potrebno odločiti po pravilih pravdnega postopka. V tej zadevi ni sporna meja in v tej smeri ni bilo podanih tožbenih navedb, ampak gre za spor o tem, ko je lastnik dela parcele. Da ne gre za spor o meji je razvidno tudi iz predloženih dokazov, iz katerih izhaja, da je odločba o izvedeni parcelaciji, s katero se je uredila tudi meja med spornima parcelama, dokončna. Sicer pa je bil v tej zadevi postopek že opravljen in tudi zaključen, zato ga ni mogoče ustaviti ter zadeve odstopiti okrajnemu sodišču.

3Pritožbi sta utemeljeni.

4Sodišče prve stopnje je sklep o ustavitvi postopka, ki naj bi se nato nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka kot mejni spor, oprlo na določbo 21. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je štelo, da je za tožnika sporna le meja med parcelama 269/2 in 269/3 k. o. X, zato gre po vsebini za mejni spor in ne za pravdo v zvezi z ugotovitvijo lastninske pravice.

5Iz tožbe in ostalih tožnikovih trditev izhaja, da zahteva ugotovitev lastninske pravice na delu parc. št. *269/3 k. o. X, ki je v solasti tožencev in sicer zahteva del zemljišča na meji med obema parcelama, ki ga je označil na skici G., d.o.o., ki je priloga tožbe. Čeprav v tožbi res v nadaljevanju zahteva tudi ugotovitev, kako naj se meja med parcelama na novo določi, imata pritožbi prav, da gre med pravdnima strankama za spor o lastninski pravici in ne za mejni spor. Pri ločevanju med mejnim sporom in sporom o lastninski pravici je pomembno, ali so stranke v sporu zaradi meje ali zaradi mejne površine, pri čemer pa potek meje ni sporen. Ureditev meje se od lastninske tožbe razlikuje po tem, da se v nepravdnem postopku ne odloča neposredno o lastninski pravici na zemljišču, temveč o določitvi meje med dvema parcelama. Meja med parcelama je v primeru lastninske tožbe praviloma določena in ni sporna. En mejaš zahteva del zemljišča na meji na podlagi takšnega pravnega naslova, ki bi mu dajal pravico do tega zemljišča tudi, če ne bi ležalo tik ob meji. V postopku za ureditev meje pa sodišče v izreku ne dosodi zemljišča, temveč na podlagi elaborata izvedenca geodetske stroke določi mejo. Za mejni spor gre, če se dva prepirata o tem, ali določen pas zemljišča spada k eni ali k drugi parceli. Značilnost zanj je, da izvira iz nejasnosti o tem, kje poteka meja. Osrednjega pomena ni vprašanje pridobitve zemljišča, temveč vprašanje, kje je meja potekala prej, ali se je premaknila in zakaj se je premaknila. V nepravdnem postopku je okoliščina, da je predlagatelj lastnik mejnega zemljišča, predpostavka, in ne predmet postopka(1).

6Tožnik v tožbenem zahtevku poleg ugotovitve, da je lastnik točno določenega in po skici označenega dela parc. št. *269/3, k. o. X, ki je v solasti tožencev, res zahteva tudi določitev meje med parcelama, kot izhaja iz skice G., ki je priloga tožbe. Res je tudi, da gre v bistvu tudi pri mejnem sporu, ki svoj predlog opira na močnejšo pravico, po naravi za lastninski zahtevek. A to ne pomeni, da gre v tej zadevi za spor o poteku meje, ki se rešuje v nepravdnem postopku. Da je bila delilna črta med parcelama *269/2 in *269/3, k. o. X, zarisana na podlagi odločbe Geodetske uprave Krško, št. 45/7/18-1993 z dne 15. 3. 1993, ki je postala dokončna 1. 4. 1993, med strankama ni sporno in izhaja iz listin v spisu. Vendar tožnik vztraja, kot že v več ostalih sporih med pravdnima strankama, da je s kupoprodajno pogodbo iz leta 1998, s katero je kupil nepremičnino parc. št. *269/2 k. o. X, pridobil v last tudi del dvorišča na sosednji parc. št. *269/3, k. o. X. Zato imata prav pritožbi, da niso izpolnjeni pogoji iz 21. člena ZPP za ustavitev postopka in njegovo nadaljevanje po pravilih nepravdnega postopka pred drugim sodiščem, saj ni ovire, da tožnik v tem postopku uveljavlja pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla na delu parcele tožencev.

7Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbama in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

8Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških je odvisna od končnega izida pravde, zato jo je pritožbeno sodišče pridržalo sodišču prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, komentar dr. Vesne Rijavec k 78. členu.