VSL sklep II Cpg 1258/2016

I. Pritožba tožene stranke zoper I. točko izreka sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožba zakonitega zastopnika tožene stranke zoper II. točko izreka sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

III. Pritožba tožene stranke zoper II. točko izreka sklepa in pritožba zakonitega zastopnika tožene stranke zoper I. točko izreka sklepa se zavržeta.

1S sklepom z dne 22. 9. 2016 je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 14. 7. 2016 (I. točka izreka) in zaradi zlorabe procesnih pravic v postopku zakonitega zastopnika tožene stranke kaznovalo z denarno kaznijo v višini 500 EUR (II. točka izreka), ki jo mora plačati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani v roku 15 dni od prejema izpodbijanega sklepa (III. točka izreka).

2Zoper citirani sklep sta tožena stranka in njen zakoniti zastopnik vložila pritožbo. Poleg pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP), sta uveljavljala tudi kršitve Ustave RS (2., 14. in 23. člena). Pritožbenemu sodišču sta predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v celoti razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Glede pritožbe tožene stranke

3Pritožba zoper II. točko izreka sklepa ni dovoljena, zoper I. točko izreka sklepa pa ni utemeljena.

4Pritožbo lahko vloži oseba, ki ima to pravico ali če ima pritožnik pravni interes za pritožbo (prim. četrti odstavek 343. člena ZPP). Če nobena od teh predpostavk ni izpolnjena, je takšna pritožba nedovoljena in jo pritožbeno sodišče zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP). V obravnavanem primeru se II. točka izreka sklepa, ki jo pritožbeno skupaj izpodbijata tožena stranka in njen zakoniti zastopnik, na toženo stranko ne nanaša, saj je sodišče prve stopnje z denarno kaznijo kaznovalo samo zakonitega zastopnika tožene stranke. Naložitev denarne kazni zakonitemu zastopniku pa na pravni položaj tožene stranke v ničemer ne vpliva, zato si ga tožena stranka tudi s pritožbo zoper takšno odločitev ne more izboljšati. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zoper II. točko izreka sklepa z dne 22. 9. 2016 kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

5V zvezi s pritožbo zoper I. točko izreka sklepa pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je neutemeljena. Strinja se namreč z odločitvijo sodišča prve stopnje ter dejansko in pravno podlago izpodbijanega sklepa, ki sta navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

6Po drugem odstavku 12. člena Zakona o sodnih taksah(2) (v nadaljevanju ZST-1) mora stranka predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (v nadaljnjem besedilu: izjava o premoženjskem stanju), ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

7Izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini. Izjava o premoženjskem stanju stranke iz četrtega odstavka 11. člena ZST-1(3) vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.

8Prvi odstavek 108. člena ZPP, ki ga je glede na tretji odstavek 1. člena ZST-1 potrebno uporabiti, določa, da v primeru, če vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče zahteva od vložnika, da jo dopolniti in mu po tretjem odstavku 108. člena ZPP določi rok za dopolnitev. Po sedmem odstavku 108. člena ZPP pa ga mora opozoriti na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča, in sicer da sodišče vlogo zavrže, če vložnik vloge ne dopolni tako, da je primerna za obravnavo (četrti odstavek 108. člena ZPP).

9Pritožbeno sodišče po vpogledu v sodni spis ugotavlja, da je pritožnik dne 14. 7. 2016 vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse (za pritožbo z dne 26. 10. 2015 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 8. 2015, s katerim je med drugim odločilo, da se pritožba tožene stranke z dne 17. 11. 2014 šteje za umaknjeno), kateremu pa ni predložil pisne izjave o premoženjskem stanju v smislu drugega odstavka 12. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je tožena stranka podala nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks in jo temu vsled s sklepom z dne 15. 7. 2016, ki je bil toženi stranki vročen 1. 9. 2016(4), pravilno pozvalo, naj predlog dopolni tako, da v 8 dneh priloži pisno izjavo o premoženjskem stanju in jo opozorilo na posledice, če tega ne bo storila. V obrazložitvi sklepa pa je navedlo tudi spletno stran, na kateri je zahtevani obrazec o izjavi o premoženjskem stanju dostopen.

10Rok za dopolnitev predloga se je iztekel v petek 9. 9. 2016 (in ne 8. 9. 2016, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje), toženka pa v tem roku - niti kasneje - svoje vloge ni dopolnila.

11Po povedanem se torej izkaže, da se sklepu iz I. točke izreka pritožnica upira neutemeljeno. Še posebej, ker s pritožbenimi navedbami niti ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka v postavljenem ji roku izjave o premoženjskem stanju ni predložila in da jo je prvostopenjsko sodišče predhodno opozorilo, da bo v takem primeru njen predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo (ker bo nepopoln). Navaja sicer, da poziva ni prejela, a kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, nasprotno izhaja iz obvestila, pripetega k sklepu z dne 15. 7. 2016. Z ostalimi pritožbenimi trditvami pa se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo, saj v tej zadevi niso odločilnega pomena (prim. prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker je namreč sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrglo, vsebinsko o njegovi utemeljenosti oziroma neutemeljenosti ni bilo dolžno presojati. To zato ni dolžno niti pritožbeno sodišče.

12Obrazloženo pomeni, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zoper I. točko izreka sklepa zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Glede pritožbe zakonitega zastopnika tožene stranke

13Pritožba zoper I. točko izreka sklepa ni dovoljena, zoper II. točko izreka sklepa pa ni utemeljena.

14Kot že pojasnjeno v 4. točki te obrazložitve je predpostavka dopustnosti pritožbe med drugim to, da jo je vložila oseba, ki je imela to pravico ali če ima pritožnik pravni interes za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP). V obravnavanem primeru se izpodbijana I. točka izreka, s katero je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 14. 7. 2016, ki ju pritožbeno skupaj izpodbijata tožena stranka in njen zakoniti zastopnik, na zakonitega zastopnika tožene stranke ne nanaša. Odločitev o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse tudi v ničemer ne vpliva na pravni položaj zakonitega zastopnika tožene stranke, niti si zakoniti zastopnik s pritožbo zoper takšno odločitev pravnega položaja ne more izboljšati. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zakonitega zastopnika zoper I. točko izreka sklepa z dne 22. 9. 2016 kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

15ZPP zlorabo procesnih pravic definira z generalno klavzulo, in sicer kot uporabo pravice 1) z namenom škodovati drugemu ali 2) s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Njegov 11. člen namreč določa, da lahko sodišče stranke, interveniente, njihove zakonite zastopnike in pooblaščence kaznuje z denarno kaznijo, ali jim izreče druge ukrepe, če z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu. Zadostuje torej že ugotovitev ravnanj storjenih s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, saj zakon ne predpisuje kumulativnega pogoja namena škodovati drugemu(5).

16V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje v nasprotju z zatrjevanji pritožnice zlorabe pravice ni utemeljilo na delu zakonskega dejanskega stanu, v katerem je zajeta uporaba pravice z namenom škodovati drugemu, temveč na tistem, v katerega je vključena uporaba pravice (do pravnega sredstva) s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Dejstva:

- da zakoniti zastopnik tožene stranke zoper vsak plačilni nalog vloži ugovor oziroma nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse (četudi je seznanjen z dejstvom, da je za vsebinsko obravnavanje predloga za oprostitev plačila sodne takse predlogu potrebno priložiti izjavo o premoženjskem stanju iz drugega odstavka 12. člena ZST-1);

- da zoper vsak sklep, s katerim je odločeno o teh predlogih in ugovorih, vloži pritožbo;

- da ne dviguje sodnih pisanj, zaradi česar podaljša postopek za več kot en mesec;

- da je zakoniti zastopnik tožene stranke potem, ko je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse (z dne 8. 3. 2016) po plačilnem nalogu z dne 4. 11. 2015 odločeno, da se zavrže (sklep z dne 18. 4. 2016), dne 14. 7. 2016 vložil še en (ponovno nepopoln) predlog za oprostitev plačila sodne takse(6)

so namreč sodišče prve stopnje privedla do spoznanja, da zakoniti zastopnik tožene stranke zasleduje edini cilj zavleči postopek tako, da odločitev o glavni stvari ne bi postala pravnomočna. Plačilo sodne takse je namreč procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje (med drugim) odločilo, da se njegova pritožba zoper sodbo šteje za umaknjeno. Sklep o kaznovanju zakonitega zastopnika je pravilno oprlo na ugotovitev, da je ravnal na način, ki ni v skladu z dobrimi poslovnimi običaji, vestnostjo in poštenjem, tj. z izključnim ciljem še za nekaj časa odložiti pravnomočnost sodbe z dne 21. 10. 2014.

17Pritožnik zaključku sodišča prve stopnje, da zakoniti zastopnik z vlaganjem nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodne takse, neobrazloženih ugovorov zoper plačilne naloge in konstantnim pritoževanjem zoper sklepe, s katerimi je odločeno o teh predlogih in ugovorih, zasleduje zgolj cilj odložiti pravnomočnost sodbe, v obravnavani pritožbi ne nasprotuje. Poudarja pa, da je naloga zastopnikov (enako kot naloga odvetnika), da požrtvovalno zastopajo pravno osebo z vlaganjem pravnih sredstev in ji s tem izboljšajo njen položaj v postopku. Iz navedenga stališča izhaja, da se zakoniti zastopnik toženke zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna iz pozicije svoje poklicanosti k takemu ravnanju, ker je storjeno v korist gospodarske družbe, ki jo zastopa. Tako mnenje pritožnika je zmotno. V družbi z omejeno odgovornostjo, kakršna je tudi toženka, poslovodja na lastno odgovornost vodi posle družbe in jo zastopa (prvi odstavek 515. člena ZGD-1). Pri opravljanju svojih nalog pa mora ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (šesti odstavek 515. člena v zvezi s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1). Glede na navedeno zakonsko ureditev osebi, ki je poslovodja družbe, ni dovoljeno ravnati v nasproti z vestnostjo in poštenjem. V nasprotju z vestnostjo in poštenjem je nenehno vlaganje nepopolnih predlogov za oprostitev plačila sodne takse, čeprav zakoniti zastopnik ve, da je vsakemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse potrebno priložiti tudi izjavo o premoženjskem stanju iz drugega odstavka 12. člena ZST-1 (pri čemer je bil v konkretnem primeru že dvakrat opozorjen, da takšno njegovo ravnanje kaže na zlorabo procesnih pravic). Z vlaganjem vsebinsko praznih ugovorov zoper plačilne naloge, konstantnim pritoževanjem zoper sklepe, s katerimi je odločeno o nepopolnih predlogih in votlih ugovorih, zasleduje cilj, za katerega ta sredstva niso zasnovana. Na požrtvovalnost pa se brez vestnega in poštenega ravnanja pritožnik neutemeljeno sklicuje. Izboljšanje položaja v postopku ne more iti na račun vestnosti in poštenja.

18Glede na navedeno se je prvostopenjsko sodišče pravilno oprlo na 11. člen ZPP, kateri mu daje pooblastilo, da v primeru, ko spozna, da zakoniti zastopnik pri zastopanju zavestno zlorablja procesne pravice, izreče denarno kazen. Zlorabo je namreč ugotovilo tudi v predmetnem postopku. Pozivi pritožnika sodišču, da naj se vzdrži groženj, pavšalnega izrekanja denarnih kazniv ter izvajanja oblastniškega nasilja nad zakonitim zastopnikom tožene stranke, v kolikor se le ta poslužuje pravnih sredstev, so zato neosnovani. Enako tudi očitki o kršitvah pravic iz 2., 14. in 23. člena URS. Glede na številčnost, vsebinsko izvotljenost in nepopolnost vlog v postopku plačila sodne takse, ki je procesna predpostavka za odločanje o njegovi pritožbi z dne 26. 10. 2015, hkrati pa zastopnikovo nedvomno seznanjenost z dolžnim ravnanjem v zvezi s temi ter številnimi opozorili v tem postopku, namreč v oči bode, da zakoniti zastopnik tožene stranke zlorablja pravice, ki jih ima po ZPP. Odločitev sodišča prve stopnje, da zakonitega zastopnika kaznuje z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR, je po presoji pritožbenega sodišča zato več kot utemeljena.

19Izkaže se torej, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi zoper sklep o kaznovanju niso podani. V okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Pritožbo zakonitega zastopnika zoper II. točko izreka je pritožbeno sodišče zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 29/13 - skl. US, 21/13 - ZP-1H, 63/13, 89/13 - odl. US, 111/13 - ZP-1I, 40/14 - skl. US, 58/14 - odl. US, 72/14 - skl. US, 19/15 - odl. US in 30/16.

Op. št. (3): Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Op. št. (4): Kot izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, pripetega k list. št.122.

Op. št. (5): Tako VSL sklep 1174/2016 z dne 23. 11. 2016.

Op. št. (6): Čeprav je že bila predhodno opozorjena, da njeno ravnanje kaže na zlorabo procesnih pravic, zakonitemu zastopniku tožene stranke pa zagroženo z denarno kaznijo. Poleg tega je nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse prvič vložila že 3. 8. 2015.