VSL sklep I Cp 2061/2016

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah I in IV potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

1Sodišče prve stopnje v točki I izreka zavrglo tožbo na plačilo glavnice 13.000,00 EUR, ker je bilo v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II K 32675/2010 z 11. 11. 2014, odločeno o premoženjskopravnem zahtevku in sicer je bilo tožencu naloženo, da tožniku plača 13.000,00 EUR, ki jih je od tožnika prevzel 28. 5. 2008 kot avans za nakup avtomobila Peugeot, vendar tega zneska nikoli ni oddal v blagajno, niti ni naročil vozila za tožnika. Odločitev o premoženjskopravnem zahtevku je 29. 10. 2015 postala pravnomočna.

2Odločitev sodišča v I. in IV. s pritožbo izpodbija tožnik zaradi zmotne uporabe določil materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločitev spremeni, tako da zaradi delnega umika tožbe, v znesku 13.000,00 EUR, s sklepom postopek ustavi in spremeni odločitev o stroških postopka, tako da upošteva, da je tožnik tožbeni zahtevek na plačilo glavnice umaknil takoj, ko je bilo o zadevi pravnomočno razsojeno v kazenskem postopku.

3Pritožba ni utemeljena.

4V konkretnem primeru se je tožena stranka z vložitvijo odgovora na tožbo spustila v obravnavanje glavne stvari, zato bi tožnik lahko umaknil tožbo do konca glavne obravnave, če bi tožena stranka v to privolila (drugi odstavek 188. člena ZPP). Tožena stranka je delnemu umiku tožbe izrecno nasprotovala, zato podlage za ustavitev postopka v delu, ki se je nanašal na plačilo glavnice, ni bilo.

5O zahtevku na plačilo glavnice v znesku 13.000,00 EUR je bilo pravnomočno odločeno v kazenskem postopku, zato je sodišče v pravdnem postopku lahko odločalo le še o plačilu zamudnih obresti od glavnice, na podlagi določila drugega odstavka 319. člena ZPP pa je moralo tožbo v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice 13.000,00 EUR, zavreči.

6Ker je bil tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice zavržen, to v smislu določila 154. člena ZPP pomeni, da je tožeča stranka v tem delu propadla in njen uspeh v pravdni ne more biti višji, kot ga je določilo že sodišče prve stopnje.

7Pritožnik prezre, da je tako v kazenskem kot pravdnem postopku postavil enak zahtevek in tako povzročil situacijo iz tretjega odstavka 189. člena ZPP (litispendenca). Takšno stanje pa ni dopustno, zato je tožnik upravičen le do dela stroškov postopka, in sicer za del tožbenega zahtevka, ki ni bil predmet premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku (plačilo zamudnih obresti od glavnice).

8Tožnik je v pritožbenem postopku propadel, zato na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP nosi stroške pritožbenega postopka sam.