VSL sodba II Cp 2392/2016

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 176169/2012 z dne 5. 12. 2012 v prvem in tretjem odstavku izreka glede prve toženke za 222,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 11. 2012 in izvršilne stroške v višini 15,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 1. 2013 ter glede drugega toženca glede zneskov 26,05 EUR, 40,17 EUR, 30,77 EUR, 24,92 EUR, 6,17 EUR, 17,22 EUR, 75,63 EUR, 1,39 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in izvršilne stroške v višini 15,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 1. 2013. V presežku je sklep o izvršbi v prvem in tretjem odstavku razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. in II. točka izreka). Tožencema je naložilo povrnitev sorazmernega dela tožničinih stroškov postopka (III. točka izreka).

2Toženca v pritožbi zoper ugodilni del sodbe uveljavljata pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka. Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, naj jo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje. Iz obrazložitve sodbe ne izhaja, katerim vtoževanim storitvam oziroma dobavam, v kakšni višini in v kakšnem deležu od celote je bilo ugodeno. Čeprav sta toženca opozorila na te pomanjkljivosti med postopkom, sodišče v sodbi ni vrednostno omenilo niti ene od storitev. Ker sodbe ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče naj spremeni sodbo in zahtevek zavrne, ker tožnik ni zatrjeval dejstev, potrebnih za preveritev pravilnosti vtoževanega zneska.

3Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker gre za spor majhne vrednosti, je sodbo sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi t. i. relativnih bistvenih kršitev določb postopka.

6Očitek tako pomanjkljive obrazložitve izpodbijane sodbe, da ni mogoč preizkus njene pravilnosti, ni utemeljen. Po stališču ustavnosodne presoje in sodne prakse Vrhovnega sodišča morajo biti v sodbi na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeljeni razlogi, na katerih temelji odločitev, pri tem pa se mora sodišče izreči o vseh dejanskih in pravnih vidikih, ki sta jih izpostavili stranki, in tistih pravnih vidikih, ki bi po njegovi oceni lahko prišli v poštev. Iz sodbe mora biti torej razvidno, da se je sodišče seznanilo z navedbami in pravnimi pogledi strank in se do njih opredelilo.(1)

7Sodba izhaja s stališča, da sodna praksa dopušča, da se stranka v navedbah sklicuje na listine, če so vsaj splošne navedbe o dejstvih podane v vlogah strank, sklicevanje na listine pa se nanaša na njihovo natančnejše substanciranje. Kadar je sklicevanje na listine dovolj določno, narava listin pa taka, da od sodišča in nasprotne stranke ne zahteva zamudnega brskanja po listinah, ampak so relevantna dejstva iz dokumentacije razvidna na prvi pogled, bi bila zahteva po dobesednem povzemanju listin v vlogah nerazumna. S tem, ko je tožnik specificiral stroške, na katere se nanaša zahtevek, in hkrati navedel, da jih je razdelil v skladu z zakonom in Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb ter na podlagi prijave podatkov, ki sta mu jo poslala toženca, iz predloženih razdelilnikov pa je jasno razviden ključ delitve posameznega stroška, je zadostil trditvenemu bremenu. Ker toženca nista podala konkretnih navedb bodisi o napačnosti ključa delitve bodisi o napačnosti posameznih zaračunanih stroškov po posameznih računih, sodba zaključuje, da je tožnik s predloženimi listinami dokazal obstoj terjatev v višini, v kateri je bil sklep o izvršbi ohranjen v veljavi.

8Povzeta stališča in zaključki izpodbijane sodbe ne dajejo podlage za sklep, da se sodba ne bi vsebinsko opredelila do katerega izmed ugovorov tožencev. V obrazložitvi je podan odgovor tako na navedbe tožencev glede sklepčnosti tožbe kot glede dokazanosti teh navedb. Glede na skromnost navedb tožencev v pravdi je pritožbena zahteva, da bi moral biti v sodbi naveden izračun z vsemi parametri za vsak posamezen znesek zaračunane storitve oziroma dobave, neutemeljena.

9Pritožnika nista izkazala zatrjevane neenotnosti sodne prakse. Sporočilo instančnih sodnih odločb je odvisno od procesnega gradiva, načina pravdanja strank v posamezni zadevi in obsega pritožbenega preizkusa. Zgolj sklicevanje na številke sodnih odločb zato ne izkazuje različnosti stališč. Sicer pa ima stališče sodbe o sklepčnosti tožbe dovolj opore v stališču sodne prakse, po katerem za sklepčnost tožbe zadoščajo navedbe o tem, kateri stroški so predmet zahtevka, na katero obdobje se nanašajo in na kakšen način so bili razdeljeni med etažne lastnike, potrebnost nadaljnje konkretizacije terjatve pa je odvisna od ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine.

10V delu, v katerem se pritožbene navedbe nanašajo na kršitev razpravnega načela, ki lahko predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, gre za nedovoljen pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti.

11Ker niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo tožencev zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi predloga tožencev za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Tako npr. odločba US Up-824/14 z dne 7. 4. 2016 in sodba VS RS II Ips 687/2007 z dne 16. 12. 2010.