VSL sklep IV Cp 2396/2016

I. Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

1Tožnik je vložil tožbo zaradi znižanja preživnine, ki je bila 1. 12. 1997 s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 661/97 določena v višini 28.000,00 SIT oziroma 116,00 EUR. Preživnina je bila po zadnji uskladitvi preživnin od 1. 4. 2014 dalje določena v višini 232,02 EUR, tožnik pa zaradi spremenjenih okoliščin predlaga, da se preživnina zniža na 10,00 EUR mesečno. Tožnik zatrjuje, da je izgubil zaposlitev in nima drugih dohodkov. Ko je bil zaposlen je prejemal plačo, ki je presegala 1000,00 EUR. Spremenile so se tudi okoliščine na strani toženca, ker toženec prejema redno plačilo za svoje delo in ostale bonitete iz naslova socialnega varstva. Plača tožnika je bila ob določitvi preživnine še enkrat višja od plače zakonite zastopnice, kar je sodišče upoštevalo pri določitvi preživnine, kakor tudi dejstvo, da je bila zakonita zastopnica zaposlena za polovični delovni čas. Tekom pravdnega postopka se je tožnik upokojil in prejema pokojnino v višini 606,00 EUR mesečno, dohodki zakonite zastopnice pa so sedaj enkrat višji od pokojnine tožnika.

2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da tožniku ni mogoče očitati krivdnega ravnanja v zvezi z izgubo zaposlitve, da se zaradi svoje starosti in zdravstvenih težav ne more zaposliti, da je v času zaposlitve prejemal plačo v višini 1.000,00 EUR mesečno, sedaj pa prejema 606,00 EUR pokojnine, da je bil po odpovedi pogodbe o zaposlitvi petnajst mesecev prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, kjer je prejemal nadomestilo in sicer prve tri mesece 600,00 EUR, nato pa šest mesecev po 450,00 EUR in še približno eno leto po 400,00 EUR mesečno, prejel pa je tudi denarno socialno pomoč v višini 286,00 EUR. Leta 2009 je tožniku zakonita zastopnica plačala 50.000,00 EUR iz naslova delitve skupnega premoženja, leta 2012 pa je prejel odpravnino v višini 15.000,00 EUR. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik redno plačeval preživnino, da pa znesek odpravnine zadošča za plačilo preživnine še za nekaj let, znesek 50.000,00 EUR pa zadošča za plačilo preživnine za nadaljnjih petnajst let. Sodišče je še ugotovilo, da toženec prejema denarna sredstva v višini 400,00 mesečno in da se stroški preživljanja toženca niso bistveno spremenili. V letu 1998 so znašali 208,64 EUR mesečno, sedaj pa so njegovi mesečni stroški vsaj še enkrat višji kot njegovi prihodki v višini 400,00 EUR. Sodišče ugotavlja, da se tožnikove potrebe in stroški niso bistveno spremenili, toženčevi prihodki pa ne zadoščajo za kritje stroškov preživljanja.

3Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v pritožbi navaja, da ima sedaj približno 57 % zneska plače, ki jo je prejemal v času zaposlitve, zato se je njegova finančna zmožnost za plačilo preživnine zmanjšala za 43 %. V času določitve preživnine je tožniku ostalo za preživetje 955,16 EUR, po upokojitvi pa mu ostane za preživetje 350,00 EUR. Gre za spremenjeno okoliščino, zaradi katere je treba znova presojati preživninske potrebe toženca. Sodišče prve stopnje je iz bančnih izpiskov lahko ugotovilo, da je tožnik denar, ki ga je dobil od odpravnine in iz naslova deleža na skupnem premoženju porabil, zato je prejel socialno pomoč v letu 2015. Tožnik je pomagal svojim najbližjim, ki so potrebovali finančno pomoč, poravnal pa je tudi lastne dolgove in kredite. Mesečni znesek prihodkov toženca je 632,02 EUR, tožniku pa za preživljanje ostane le 350,00 EUR. Toženec prejema 400,00 EUR, zato bi bilo treba realno ugotoviti njegove preživninske potrebe in pri tem upoštevati finančne zmožnosti roditeljev. Pri delitvi preživninskega bremena med roditelja je treba upoštevati njune finančne zmožnosti. Razmerje med plačo tožnika in plačo zakonite zastopnice je 2:1, ob določitvi preživnine pa je bila tožnikova plača še enkrat višja od plače zakonite zastopnice. Toženec je zaposlen v organizaciji S., zato je zmanjšana potreba za toženčevo stalno skrb na strani matere. Sodišče prve stopnje se do mesečnih potreb toženca ni opredelilo, ker naj bi se finančne zmožnosti v vrednostnem trikotniku med pravdnima strankama in zakonito zastopnico bistveno ne spremenile. Mesečni stroški kot jih prikazuje toženec so pretirani in niso izkazani. Tožencu je zagotovljena prehrana med delom, zato že iz tega razloga mesečni stroški prehrane niso 380,00 EUR. Tožnik je že v postopku pred sodiščem prve stopnje opredeljeno opozarjal na nerealne in previsoke stroške povezane z bivanjem dveh oseb v stanovanju, ki naj bi znašali 402,28 EUR, kar ne izhaja niti iz razdelilnika stroškov, ob tem, da naj bi stroški upravljanja in obratovanja dodatno znašali 220,00 EUR mesečno. Iz obračunskih listov plače toženca izhaja, da prejema povračilo stroškov prevoza na delo, zato mesečna anuiteta po pogodbi o leasingu v višini 64,63 EUR za stroške prevoza ni utemeljena. Stroški prevoza na terapije, preglede, dejavnosti niso specificirani, zato jih ni mogoče preizkusiti. Toženec ni predložil nobenih dokazov glede terapij, ki naj bi mesečno znašale 318,34 EUR in enako tudi ne za stroške taborjenja, juda oziroma rekreacije. Pretirani so tudi stroški za obleko in obutev v višini 1.080,00 EUR letno. Nerealen je strošek za mobitel. Sodišče prve stopnje bi moralo oceniti potrebne mesečne stroške toženca ob upoštevanju finančnih zmožnosti staršev.

4Toženec je po zakoniti zastopnici odgovoril na pritožbo. V odgovoru predlaga, da se pritožba zavrne in da se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

5Pritožba je utemeljena.

6Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(2)). Pri spremembi preživnine sodna praksa poudarja dvofaznost postopka: najprej mora sodišče ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere (ali glede več) od za določitev preživnine odločilne dejanske okoliščine (potrebe otroka, preživninske zmožnosti matere in preživninske zmožnosti očeta) prišlo do spremembe, ki narekujejo spremembo višine preživnine iz 132. člena ZZZDR, nato pa mora sodišče ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine tako, da z oceno njihovega pomena uporabi ustrezni standard iz 129. člena ZZZDR, to pa je preživnina v skladu s potrebami upravičenca in zmožnostmi preživninskega zavezanca. Ob ugotovljenih spremenjenih okoliščinah je torej treba znova presoditi o višini preživninskega prispevka v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami.(3) Sodišče torej naprej ugotovi, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v pravdi za spremembo le-te prišlo do bistvenih spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev, nato pa mora preživnino znova določiti.(4)

7Če je mogoče pritrditi razlogom sodišča prve stopnje, da do bistvenega zmanjšanja finančnih zmožnosti tožnika, kljub njegovi nezaposlenosti oziroma kasnejši upokojitvi, ni prišlo, ker je prejel iz naslova odpravnine 15.000,00 EUR in iz naslova delitve skupnega premoženja 50.000,00 EUR, pa pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da so se finančne zmožnosti zakonite zastopnice bistveno povečale. Pa tudi, če slednje dejstvo ne bi bilo odločilno, ker bi se štelo, da je celotno breme varstva toženca od določitve preživninske obveznosti na zakoniti zastopnici, je treba upoštevati, da toženec sedaj prejema denarna sredstva v višini 400,00 EUR mesečno, kar pomeni, da ima denarna sredstva, s katerimi lahko krije del lastnih preživninskih potreb. Pri določitvi preživnine je toženec prejemal le bistveno nižji otroški dodatek, ni imel lastnih denarnih sredstev, kar pomeni, da gre za spremenjeno okoliščino, ki je bistvena in je zato treba znova ugotoviti, kakšne so mesečne potrebe toženca.

8Pritožba utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje do posameznih mesečnih stroškov, kot jih zatrjuje toženec ni opredelilo, kljub temu da je tožnik opredeljeno zatrjeval, da toženec ni predložil dokazov glede posameznih preživninskih postavk, ki so tudi po mnenju pritožbenega sodišča visoko ocenjene. Tožnik je v postopku opredeljeno pozival zakonito zastopnico, da predloži dokaze, ki bi potrjevali takšen obseg mesečnih stroškov, teh dokazov pa zakonita zastopnica ni predložila. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da se mesečne potrebe toženca niso bistveno spremenile od leta 1998, ko je bila preživnina določena in naj bi znašale 208,64 EUR mesečno, v nadaljevanju pa sodišče navaja, da so stroški preživljanja toženca vsaj enkrat višji, kot so njegovi prihodki v višini 400,00 EUR.(5) Sodišče prve stopnje ne navede razlogov, na podlagi katerih je ugotovilo, da so mesečni stroški za preživljanje toženca 800,00 EUR mesečno. Glede na finančne sposobnosti roditeljev gre za visoke stroške, ki morajo biti izkazani z ustreznimi računi in potrdili. Pritožbeno sodišče ima tu v mislih stroške povezane s terapijami toženca, zdravstvenimi storitvami in stroške jahanja in juda,(6) ki so po trditvah zakonite zastopnice stalni mesečni stroški toženca. Tako visoki stroški niso običajni, zato o teh stroških ni mogoče odločiti na podlagi splošno znanih dejstev, te stroške je treba dokazati. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do številnih ugovorov tožnika glede posameznih postavk mesečnih izdatkov toženca, pri čemer tudi pritožbeno sodišče močno dvomi, da mesečni stroški preživljanja toženca presegajo znesek 1.200,00 EUR, kot to zatrjuje zakonita zastopnica.

9V novem postopku mora sodišče prve stopnje najprej oceniti, kakšne so mesečne finančne sposobnosti toženca in njegovih roditeljev(7) in kakšne denarne prihodke mesečno dobi toženec, kar bo vplivalo na oceno, kateri mesečni stroški za preživljanje toženca so potrebni oziroma upravičeni oziroma so v okviru finančnih sposobnosti roditeljev toženca.(8) Nato bo treba dokazno oceniti in ugotoviti realne mesečne stroške preživljanja toženca, glede na finančne zmožnosti tožnika, zakonite zastopnice in toženca, kar bo treba v sodbi skrbno obrazložiti, glede na podrobno substancirane navedbe pravdnih strank. Sledila bo porazdelitev preživninskega bremena med roditelja, kjer pa ne bo odločilno le razmerje med prihodki roditeljev, saj bo treba upoštevati, da tožnik nima stikov s tožencem in da je celotno breme varstva toženca na zakoniti zastopnici.

10Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

11Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pravdnih strank se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1):V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V nadaljevanju ZZZDR.

Op. št. (3): Povzeto iz sodbe VS RS II Ips 333/2015.

Op. št. (4): Povzeto iz sodbe II Ips 75/2016.

Op. št. (5): Glej 17. tč. stran 9 sodbe sodišča prve stopnje.

Op. št. (6): Čeprav tudi stroški prehrane v višini 380,00 EUR in stroški za obleko v višini 90,00 EUR bistveno odstopajo od povprečja, zato bo treba skrbno dokazno oceniti tudi utemeljenost teh stroškov, kot jih zatrjuje zakonita zastopnica.

Op. št. (7): Pri tem je pomembno, da sodišče prve stopnje določi mesečni znesek, ki bo podlaga za oceno finančne sposobnosti tožnika, s tem, da pritožbeno sodišče sprejema način, s katerim je sodišče prve stopnje določilo trajanje razpolaganja tožnika z denarnimi sredstvi, ki jih je prejel iz naslova odpravnine in iz naslova delitve skupnega premoženja. Pritožbeno sodišče še dodaja, da sledi razlogom sodišča prve stopnje, da okoliščine, ki jih navaja tožnik v zvezi s porabo denarja, ki ga je prejel iz naslova odpravnine in skupnega premoženja, niso pravno relevantne, do katerih pa se mora sodišče prve stopnje v novi sodbi znova opredeliti.

Op. št. (8): Tožnik je substancirano pojasnjeval razloge, zaradi katerih je nasprotoval posameznim mesečnim preživninskim izdatkom toženca, zato bo sodišče prve stopnje moralo v dokaznem postopku ugotoviti vsa sporna dejstva tudi na način, da v okviru odprtega sojenja posebej zakoniti zastopnici naloži, da predloži dokaze, s katerimi bo dokazovala visoko ocenjene mesečne preživninske izdatke toženca.