VSL sklep II Cp 2031/2016

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek po pokojnem A. A. in dedinjo B. B. napotilo na pravdo, zoper sodediče C. C. in D. D. (potomca že pokojne oporočne dedinje E. E.) in F. F. (potomca že pokojne oporočne dedinje G. G.) in sicer za ugotovitev, da je dedinja G. G., od zapustnika prejela darilo v znesku 230.000,00 DIN, ki naj se všteje v njen dedni delež po oporoki, in da je dedinja E. E. od zapustnika prejela darilo v znesku 200.000,00 DIN, ki naj se všteje v njen dedni delež po oporoki. Določilo je rok za vložitev tožbe (30 dni) in prekinilo postopek za 30 dni oziroma do pravnomočnosti pravdnega postopka.

2Tako je odločilo po ugotovitvi, da je med dediči spor o vsebini oporoke in o velikosti dednih deležev zaradi vračunanja daril ter po oceni, da je pravica oporočne dedinje B. B. glede spornih vprašanj manj verjetna od nasprotnih trditev ostalih dedičev.

3Zoper sklep vlaga pritožbo na pravdo napotena dedinja B. B. Izpodbija ga v celoti zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa z napotitvijo ostalih dedičev na pravdo zoper njo (da se dedinjama G. G. in E. E. darili v zneskih 230.000,00 DIN oziroma 200.000,00 DIN ne vštejeta v njun dedni delež). Podredno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Očita mu napačno oceno, da gre za spor o dejstvu, ali sta hčerki zapustnika prejeli v oporoki v zapisane zneske. Oporoka z dodatkom je jasna. V pravdi ne bi šlo za dokazovanje negativnih dejstev. Gre kvečjemu za spor, ali se prejeta zneska vštevata v dedne deleže ali ne in ali predstavljata darilo ali ne, ker naj bi šlo za zapustnikovo zakonito dolžnost preživljanja hčera. V zvezi s temi vprašanji sodišče ni obrazložilo razlogov, zakaj je na pravdo napotilo pritožnico. Vztraja in utemeljuje, da je njena pravica verjetnejša glede na zapis oporoke. Sodišče se ni opredelilo do paragrafa 141 ODZ (Obči državljanski zakonik) in argumentov pritožnice. Ti govorijo v prid oceni, da prejeta zneska nista predstavljala zakonite dolžnosti preživljanja zapustnikovih hčera.

4Ostali dediči na vročeno pritožbo niso odgovorili.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena ZD(1)). Tako ravna, če so npr. sporna dejstva o podlagi – temelju – dedne pravice, med katere sodi tudi spor o vsebini oporoke (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD), ali o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednih deležev, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD).

7Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je med več oporočnimi dediči prišlo do spora o dejstvih glede vsebine oporoke in posledično glede velikosti dednih deležev zaradi vračunavanja daril, je pravilna in dovolj jasno obrazložena, da jo je mogoče preizkusiti. V izpodbijanem sklepu povzeto besedilo oporoke z dodatkom, da sta hčerki iz prvega zakona že prejeli v oporoki in dodatku zapisane zneske za šolanje in drugo ter da jima je oporočitelj določil 25 % oziroma 35 % od preostanka, po odbitku že prejetega zneska, si oporočni dediči (oziroma potomci pokojnih zapustnikovih hčera iz prvega zakona) razlagajo različno – vsak v svojo korist. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča (razlogi na strani 2 in 3 sklepa), pritožnica razlaga, da je šlo za darila, ki naj se dedinjama vštejejo v njena dedna deleža. Ostali dediči nasprotno razlagajo, da je šlo za zneske iz naslova zapustnikove zakonite preživninske obveznosti do hčera, ki naj se glede na v oporoki določena manjša deleža ne vštevajo v njuna dedna deleža. Doslej med njimi ni bilo sporno, ali sta dedinji v oporoki zapisane zneske dejansko prejeli ali ne. Tega ne ugotavlja niti sodišče in so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Ob ugotovljenih dejstvih, da se dediči ne strinjajo o razumevanju zapustnikove prave volje, izražene v oporoki glede zapisanih zneskov in vštevanja v dedne deleže obeh oporočnih dedinj, bo treba oporočiteljevo pravo voljo ugotoviti v pravdi. Če so med dediči sporna dejstva o vsebini oporoke, je treba zapuščinski postopek prekiniti in stranke napotiti na pravdo.

8Pravilna je tudi odločitev o napotitvi pritožnice in ne ostalih dedičev na pravdo. Sodišče napoti na pravo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Zakon ne vsebuje meril za to presojo. Prav tako zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno. Oceno o tem mora sodišče opraviti na podlagi podatkov spisa v povezavi s pravili o dokaznem bremenu, ki izhaja iz materialnega prava.

9Sodišče v obravnavanem primeru opravilo oceno verjetnosti pravice strank na podlagi zapisa pisne oporoke v povezavi z materialnopravnimi predpisi, veljavnimi ob njeni sestavi in zdaj (razlogi na strani 3 sklepa). V zapisu oporoke ni navedbe o darilu, pač pa o denarju za šolanje in drugo. Upoštevanje tedanja pravila o vračunavanju daril in ob nadaljnjem dejstvu, da tudi ostali dediči obstoj darila zanikajo, je tudi po presoji pritožbenega sodišča na pravdo pravilno napotena pritožnica. Trdi, da je šlo za darilo in da je bila zapustnikova volja, naj se dedinjama všteje v dedni delež. Dediči pa zanikajo obstoj darila in zapustnikovo voljo po vštevanju prejetega v dedni delež. Negativnih dejstev se ne da dokazovati. Dokazno breme je na tistem, ki zatrjuje obstoj darila in zahteva njegovo vštevanje.

10Pritožbeni razlogi torej niso podani. Odločitev je pravilna. Vsebuje pravilne in popolne razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo ne zatrjevane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP(2) v zvezi s 163. členom ZD ne drugih procesnih kršitev, na katere samo pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

11O pritožbenih stroških ni bilo treba odločiti, ker jih pritožnica ni priglasila.

-------------

Op. št. (1): Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami.

Op. št. (2): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.