VSL sklep I Cp 856/2016

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15435/2012 z dne 6. 2. 2012 in zavrnilo tožbeni zahtevek ter posledično tožeči stranki naložilo v plačilo stroške postopka toženca.

2Tožeča stranka se pritožuje „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlaga višjemu sodišču, da spremeni izpodbijano sodbo tako, da sklep o izvršbi vzdrži v veljavi, ali pa naj jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbija dokazno oceno, na podlagi katere je sodišče prve stopnje zaključilo, da je toženec ovrgel domnevo alkoholiziranosti in dokazal dejstvo, da ob nesreči ni bil pod vplivom alkohola. Meni, da je dokazna ocena o tem neživljenjska, neutemeljeno je sodišče zaupalo v poštenost in resnicoljubnost toženca, policista se dogodka nista več spominjala, prav tako ne priča A. A. Izmik preiskavi alkoholiziranosti je nedopusten že sam po sebi in predstavlja kršitev pogodbe, ki je sankcionirana z izgubo zavarovalnih pravic. Zmotno je tudi stališče sodišča v zvezi z drugim razlogom za izgubo zavarovalnih pravic – odsotnostjo ustrezne kategorije vozniškega dovoljenja. Tožbeni predlog je ves čas isti. Identiteta zahtevka se kljub modifikaciji z vlogo 15. 5. 2014 ni spremenila, saj ni bil postavljen drug ali dodaten zahtevek. Poleg prvotnega zahtevka na podlagi izgube zavarovalnih pravic v zvezi z domnevo o alkoholiziranosti ne bi mogla zoper toženca naperiti drugega zahtevka zaradi neustreznosti vozniškega dovoljenja, saj bi učinkovalo načelo „ne bis in idem“. Rok za vložitev predmetne regresne tožbe je bil varovan že z vložitvijo predloga za izvršbo, zato ni prišlo do zastaranja. Izpodbija tudi obseg stroškov, ki so ji bili naprteni v plačilo, in sicer meni, da ji je sodišče neutemeljeno naložilo tudi stroške izvedenca B. B., saj ti niso bili potrebni.

3Toženec je na pritožbo odgovoril. Povzema razloge izpodbijane sodbe in jim pritrjuje. Obrazlaga svoje stališče, da je imel vozniški izpit za vožnjo motorja, kakršnega je vozil. Napačno je stališče tožeče stranke, da se z dopolnitvijo v vlogi z dne 15. 5. 2014 istovetnost zahtevka ni spremenila. Litispendence med zahtevkom zaradi domneve o alkoholiziranosti in zahtevkom zaradi neustreznosti vozniškega dovoljenja ni. Poleg tožbenega predloga je upošteven tudi dejanski tožbeni temelj (historični dogodek). Tožbeni temelj se opira na drugo dejansko (tožbeno) podlago. Zato z vložitvijo predloga za izvršbo rok za predmetno tožbo ni bil varovan.

4Pritožba je utemeljena.

5Višje sodišče pritrjuje stališčem pritožbe v delu, ko graja odločitev, da je uveljavljani regresni zahtevek iz razloga izgube zavarovalnih pravic zaradi neustreznega vozniškega izpita, zastaral. Tožeča stranka je v prvi pripravljalni vlogi, ki po vsebini predstavlja tožbo v tej zadevi, uveljavljala zoper toženca regresni zahtevek na podlagi 4. točke tretjega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP): zatrjevala je, da je toženec izgubil zavarovalne pravice, ker se je izognil preizkusu alkoholiziranosti, zato se skladno s točko 4.c prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (v nadaljevanju Splošni pogoji) šteje, da je vozilo upravljal pod vplivom alkohola. V drugi pripravljalni vlogi z dne 16. 5. 2014 pa je navedla dodatni razlog za izgubo zavarovalnih pravic: da jih je toženec izgubil tudi na podlagi 2. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev in 2. točke tretjega odstavka 7. člena ZOZP zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja za tisto kategorijo vozil, v katero je spadalo vozilo, ki ga je vozil. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v tretjem odstavku 184. člena določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen.

6Tožbenega zahtevka samega tožeča stranka ni spremenila. Za spremembo tožbe bi zato lahko šlo le, če bi jo temeljila na povsem drugi dejanski in pravni podlagi. Z navedbo novega razloga za izgubo zavarovalnih pravic tožeča stranka ni spremenila pravne podlage zahtevka. Zahtevek ves čas temelji na določilih ZOZP in Splošnih pogojev o izgubi zavarovalnih pravic toženca. Izgubo zavarovalnih pravic pa utemeljuje na dveh dejanskih podlagah. V takem primeru gre za spremembo tožbe le, če je z navedbo nove dejanske podlage spremenjena istovetnost zahtevka (drugi odstavek 184. člena ZPP). To je odvisno od vprašanja opredelitve dejanskega stanja kot dejanske podlage konkretnega tožbenega zahtevka(1). Tožbeni temelj je sklop dejstev, ki pomenijo isti historični dogodek(2). Ker tožeča stranka tožbeni zahtevek ves čas temelji na istem življenjskem dogodku, je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je z vlogo z dne 16. 5. 2014 spremenila istovetnost zahtevka in s tem tožbo, materialnopravno zmoten(3). Navedba dodatnega razloga za izgubo zavarovalnih pravic iz enega dogodka ne predstavlja spremembe tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Za spremembo istovetnosti zahtevka bi šlo, če bi tožeča stranka po vsebini enak tožbeni zahtevek temeljila na povsem drugi dejanski podlagi, kot ga je prvotno. V obravnavanem primeru pa je tožeča stranka le dopolnila dejanske navedbe. Posledično je zmotno stališče sodišča prve stopnje o zastaranju zahtevka, vtoževanega na podlagi izgube zavarovalnih pravic zaradi odsotnosti vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije.

7Smiselno enako stališče je zavzeto v sklepu VSL II Cp 1152/2015, na katerega se glede na obrazloženo zmotno sklicuje sodišče prve stopnje. Prav ima pritožba, da bi moralo sodišče v primeru, če bi tožeča stranka zoper toženca vložila novo tožbo, ki bi jo utemeljevala z izgubo zavarovalnih pravic, ker toženec naj ne bi imel vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije, zaradi načela ne bis in idem novo tožbo zavreči.

8Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo obstoja v pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 16. 5. 2014 uveljavljanega razloga za izgubo zavarovalnih pravic toženca (izrecno o tem točka 29. izpodbijane sodbe), je višje sodišče na podlagi določbe 355. člena ZPP ugodilo pritožbi, razveljavilo prvostopenjsko sodbo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Ne more namreč samo prvič ugotavljati celih sklopov pravno relevantnih dejstev, ker bi s tem pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS).

9V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odgovoriti na vprašanje ali je toženec na dan nesreče 7. 8. 2009 imel vozniško dovoljenje za vožnjo motornega kolesa, kakršnega je vozil. Če bo ugotovilo, da ga je imel (torej ni izgubil zavarovalnih pravic), bo moralo še enkrat presoditi tudi, ali je izgubil zavarovalne pravice zaradi domneve o alkoholiziranosti. Ker je moralo pritožbi ugoditi, se višje sodišče do pritožbenih navedb v zvezi s tem razlogom za izgubo zavarovalnih pravic toženca ne bo podrobneje opredeljevalo. Pripominja pa, da glede na doslej zbrano procesno gradivo pritrjuje dokazni oceni prvostopenjskega sodišča. Pri dosoji stroškov postopka je skladno z določili 154. člena ZPP odločilen končni uspeh strank, ne pa upravičenost izvedbe posameznega dokaza.

10Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------

Op. št. (1): Gl. komentar dr. D. Wedam Lukič k 184. členu v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba, stran 198 do 201.

Op. št. (2): Prim. sodbo VS RS II Ips 88/2012, sklep VS RS II Ips 229/2012.

Op. št. (3): Prim. npr. sodbo in sklep VS RS II Ips 6/2012.