UPRS sodba in sklep II U 151/2016

I. Tožbi B. se ugodi. Sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 6711-1/2016/223 z dne 15. 3. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
II. Tožba A.A. se zavrže.

1S sklepom št. 6711-1/2016/223 z dne 15. 3. 2016 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zavrglo pritožbo B. zoper sklep št. 6711-1/2016/62 z dne 19. 2. 2016, s katerim je bilo odločeno, da se sofinancirajo plače strokovnim delavcem v programih nacionalnih panožnih športnih šol, ki so navedene v 1. točki izreka, sofinanciranje pa se zavrne izvajalcem programov, navedenih v 2. točki izreka, med katerimi je tudi B.

2Skupno pritožbo zoper navedeni prvostopni sklep sta vložila B. in A.A. Ministrstvo je to pritožbo zavrglo (pri tem kot pritožnika navaja le B.) z obrazložitvijo, da se na navedeni javni razpis lahko prijavijo nacionalne panožne športne zveze, ki izpolnjujejo pogoje navedene v 22. členu Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni. Citirano določilo društvom in klubom ne omogoča kandidiranja za sofinanciranje programov nacionalnih panožnih športnih šol, ampak le nacionalnim panožnim športnim zvezam. Glede na to B. nima položaja stranke. Po presoji ministrstva pa B. ne izpolnjuje pogojev za vložitev pritožbe niti kot stranski udeleženec, saj v tem postopku ne uveljavlja ali varuje kakšnih svojih pravic ali pravnih koristi. Kandidiranje na javnem razpisu za pridobitev sredstev ni pravica, ampak možnost, da zainteresirani subjekti sodelujejo v tekmi za pridobitev javnih sredstev pod enakimi pogoji. Pritožnik ni izkazal, da izpodbijani sklep kakorkoli posega v njegove pravne koristi. Izkazovanje ekonomskega - dejanskega interesa, ki je v tem primeru v pridobitvi javnih sredstev za sofinanciranje plač strokovnim delavcem v programih nacionalnih panožnih športnih šol, pa ni dovolj za priznanje položaja stranskega udeleženca.

3Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da v obravnavani zadevi varuje svoj pravni interes in osebne koristi, zato je upravičena do priznanja statusa stranke v postopku oziroma statusa stranskega udeleženca. Navaja, da tožbo vlaga zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve postopka vrednotenja programov kandidata za izvajalca programa panožne športne šole, nemožnosti da se prijavitelj izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo sklepa, kršitve pravil dolžnega ravnanja in nasprotja interesov ter prepoznanih elementov koruptivnega ravnanja vlagatelja C. v postopku vrednotenja in razvrščanja programov ter zmotne uporabe materialnega prava. Ne drži namreč ugotovitev ministrstva, da tožeča stranka ne bi bila prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih. Tožeča stranka varuje izključno svoj položaj in svoje izvirne pravice in pristojnosti kot izvajalec programa nacionalne panožne športne šole in zaposlovalec strokovnega delavca, ki že 20 let uspešno dela v tem programu in ki bi v primeru zavrnitve statusa stranke v postopku izgubil zaposlitev za poln delovni čas. Predlaga, da sodišče odloči o zadevi tako, da se ponovno preveri pravilnost in preglednost postopka vrednotenja in razvrščanja izvajalcev v vlogi C., da ponovno presodi in ovrednoti program izvajalca B. in strokovnega delavca A.A. ter nato izpodbijani sklep nadomesti z novim sklepom tako, da program tožeče stranke prepozna in ovrednoti kot ustrezen ter mu zato odobri sofinanciranje. Podredno predlaga odpravo izpodbijanih aktov in vrnitev v nov postopek.

4Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Pojasnjuje, da prijavitelj na predmetni javni razpis ni tožeča stranka, ampak C.. Prednostni vrstni red se določi glede na točkovanje o prednostnem vrstnem redu v posamezni športni panogi in ga določa pristojni organ nacionalne panožne športne zveze. Prijaviteljica na predmetni javni razpis ni vložila zahteve za preveritev utemeljenosti sklepa, tožeča stranka pa za vložitev takšne pritožbe ni upravičena oseba. Tožena stranka v postopku javnega razpisa ni pristojna presojati na kakšen način nacionalna panožna športna zveza oblikuje kriterije za razvrščanje oziroma kako vključuje v oblikovanje le-te svoje članice, saj gre za vprašanje, ki ga zveza in njene članice urejajo avtonomno. Tožena stranka pa še dodaja, da je C. kot samostojna strokovna športna organizacija ustanovljena s strani več judo društev, zato je povsem razumljivo, da nekateri predstavniki posameznih judo društev delujejo tudi v C., kar samo po sebi še ne pomeni nezakonitega ali koruptivnega ravnanja.

5Tožeča stranka pri svojih stališčih vztraja tudi v vloženi pripravljalni vlogi.

K I. točki izreka:

6Tožba B. je utemeljena.

7Izpodbijani akt v obravnavani zadevi je sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 6711-1/2016/223 z dne 15. 3. 2016, s katerim je bila pritožba tožeče stranke zoper sklep št. 6711-1/2016/62 z dne 19. 2. 2016 zavržena (drugi odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

8Način uresničevanja javnega interesa v športu se opredeli z nacionalnim programom, ki ga sprejme državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije (5. člen Zakona o športu - v nadaljevanju: ZSpo). Izvajanje nacionalnega programa se določi z letnim programom, ki ga sprejme vlada in z letnimi programi, ki jih sprejmejo lokalne skupnosti. Letni program določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje, in obseg sredstev, ki se zagotovijo v državnem proračunu in proračunih lokalnih skupnosti (prvi in drugi odstavek 7. člena ZSpo). Izvajalca letnega programa na državnem nivoju izbere ministrstvo, pristojno za šport, na podlagi javnega razpisa (prvi odstavek 10. člena ZSpo). Kdo so izvajalci letnega programa športa določa 8. člen ZSpo, to pa so med ostalim tako športna društva kot nacionalne panožne športne zveze.

9Za izvajanje letnega programa, ki ga v skladu s prvim odstavkom 7. člena sprejme vlada, podrobnejša merila določi minister, pristojen za šport, po predhodnem mnenju Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport (prvi odstavek 9. člena ZSpo). To je storil s Pravilnikom o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni. Ta v 22. členu določa, da za sofinanciranje programov nacionalnih panožnih športnih šol lahko kandidirajo nacionalne panožne športne zveze. Posamezne vloge za sofinanciranje plače strokovnim delavcem v programih nacionalnih panožnih športnih šol, ki izpolnjujejo pogoje iz 22. člena tega pravilnika, se ovrednotijo po merilih iz 23. člena. Izbere in sofinancira se plača strokovnim delavcem v programih nacionalnih panožnih športnih šol, ki so pri ovrednotenju zbrali višje število točk.

10Način in postopek sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa ter spremljanje namenske porabe sredstev določa Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa. Ta določa, da postopek javnega razpisa za izbor izvajalcev vodi strokovna komisija, ki jo imenuje minister (3. člen tega pravilnika). Javni razpis za izbor in sofinanciranje izvajalcev letnega programa mora biti objavljen najmanj enkrat letno v Uradnem listu RS (4. člen tega pravilnika). Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, ki jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v razpisni dokumentaciji. Na podlagi ocene vlog komisija pripravi predlog sofinanciranja izbranih izvajalcev (10. člen tega pravilnika). Minister mora hkrati s sklepom o izbiri pozvati vlagatelje k podpisu pogodbe (12. člen tega pravilnika). Za sofinanciranje izbranih letnih programov se sklene pogodba med ministrom in izvajalcem (13. člen tega pravilnika). Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko vloži zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa o izboru oziroma pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa na naslov ministrstva. V zahtevku za preveritev ocene svoje vloge mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo. Ministrstvo je dolžno pritožbo obravnavati, preveriti njene navedbe in v roku 15 dni ponovno odločiti s sklepom o izboru. S sklepom lahko spremeni svojo prejšnjo odločitev. Sklep o izboru izvajalca in sofinanciranju letnega programa je s tem dokončen (14. člen tega pravilnika).

11V obravnavani zadevi je bila pritožba B. zavrnjena z obrazložitvijo, da ni stranka tega postopka in da izpodbijana odločba ne posega v njegove pravne koristi, ekonomske koristi, ki jih ima zaradi izpodbijane odločbe, pa pomenijo le dejanske koristi in statusa stranke ne omogočajo. Pri tem izhaja iz 2. točke javnega razpisa in 22. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, ki določata, da se lahko na javni razpis prijavijo oziroma kandidirajo za sofinanciranje programov le nacionalne panožne zveze.

12Pri tovrstnih postopkih gre po ustaljeni sodni praksi za javnopravno stvar, v takšnih zadevah pa se smiselno uporablja upravni postopek, kolikor ta področja niso urejena s posebnim predpisom (4. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP). Na vprašanje, kdo je stranka postopka, je torej treba odgovoriti ob smiselni uporabi določb ZUP.

13Stranka postopka je tista oseba, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek (42. člen ZUP), vendar pa ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes, tega pa izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi – stranski udeleženec (prvi odstavek 43. člena ZUP). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP). Stranski udeleženec ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 43. člena ZUP).

14B. ni bil vlagatelj vloge na podlagi javnega razpisa, zato nima položaja stranke v skladu z 42. členom ZUP in v tem delu sodišče izpodbijani odločitvi pritrjuje. Ne strinja pa se z njo v delu, v katerem B. tudi položaja stranskega udeleženca ne priznava. Pri tem je namreč treba upoštevati, da izvajalci letnega programa športa niso le nacionalne panožne športne zveze, ampak tudi športna društva (prva alineja prvega odstavka 8. člena ZSpo) in se jih izbere neposredno na podlagi javnega razpisa (10. člen ZSpo). Z izvajalcem letnega programa športa neposredno, torej tudi z izbranim športnim društvom, se sklene pogodba o sofinanciranju plač strokovnim delavcem v programih nacionalnih panožnih športnih šol. Interes za sklenitev takšne pogodbe pa ni le ekonomski ali dejanski interes, ampak je to neposredna na pravni predpis oprta korist športnega društva. Izvajalce letnega programa športa se namreč neposredno izbere v skladu z 10. členom ZSpo, nato pa se v skladu s Pravilnikom o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa neposredno sklene pogodba z izbranim izvajalcem letnega programa in ne npr. z nacionalno panožno športno zvezo. Vlogo panožne zveze je tako mogoče šteti le kot zbirno vlogo vseh športnih društev kot zainteresiranih izvajalcev letnega programa športa, zato tožeči stranki ni mogoče odreči položaja stranskega udeleženca.

15Ker je bila pri izdaji izpodbijanega akta nepravilno uporabljena določba 43. člena ZUP, je sodišče le-tega na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odločiti o pritožbi B. kot stranskega udeleženca in mu pri tem omogočiti, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah, kot to nalaga 9. člen ZUP.

K II. točki izreka:

16Tožba A.A. je nedovoljena.

17Tožbo je v obravnavani zadevi vložil tudi A.A. kot strokovni delavec pri B. Kot je zgoraj obrazloženo, ima B. status stranskega udeleženca kot neposredni izvajalec letnega programa športa. A.A. takšnega položaja nima, zato je sodišče njegovo tožbo zavrglo (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena).