VSK sklep I Cp 937/2015

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek po pokojnem P.B. in dedinji L.B. ter S.M. napotilo na pravdo z zahtevkom na ugotovitev, da je pogodba o preužitku, ki je bila sklenjena med zapustnikom in dedinjo M.B. neveljavna, ter da zato nepremičnina, ki je bila predmet te pogodbe – parc. št. 1 k.o. I. predstavlja skupno premoženje zapustnika ter dedinje L.B. Poleg tega pa je L.B. napotilo na pravdo še z zahtevkom na ugotovitev, da ima solastninsko pravico v deležu 1/2-ice na parcelah št. 1, 2, 3 in 4 k.o. I. ter na denarnih sredstvih na transakcijskem računu zapustnika in da ta solastninski delež ne sodi v zapuščino po pokojnem. Dedinjama je za vložitev tožbe določilo 30-dnevni rok in ju opozorilo, da bo v primeru, če tožba ne bo vložena, nadaljevalo zapuščinsko obravnavo in jo dokončalo ne glede na zahtevek, glede katerega sta bili napoteni na pravdo.

2Proti sklepu se pritožuje dedinja L.B. Opozarja, da iz izreka sklepa o napotitvi na pravdo izhaja, da sta bili dedinji napoteni na pravdo z zahtevkom na ugotovitev, da je pogodba o preužitku neveljavna, čeprav je iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 9.9.2015 razvidno, da je pritožnica uveljavljala ničnost pogodbe in ne njeno neveljavnost. Sodišče je z besedilom sklepa napačno interpretiralo določbe obligacijskega zakonika. Nadalje je pritožnico napotilo na pravdo z zahtevkom na ugotovitev, da ima solastninsko pravico v deležu do 1/2-ice na nepremičninah ter na denarnih sredstvih, pri čemer pa je z določitvijo tega deleža poseglo v pristojnost pravdnega sodišča, saj je v sklepu že kar določilo, da je solastninski delež L.B. 1/2-ica, čeprav to ne izhaja iz nikakršnih listinskih dokazov ali sodne odločbe, ki bi jo izdalo pravdno sodišče in s katero bi bil ugotovljen delež pritožnice na skupnem premoženju.

3Pritožba ni utemeljena.

4Trditev o ničnosti pravnega posla pomeni uveljavljanje ene od oblik neveljavnosti pogodbe, ki je širši pravni pojem in v okvir katerega sodi poleg ničnosti tudi izpodbojnost pogodb. Gre za absolutno in relativno neveljavnost pogodb, pri čemer je sankcija ničnosti določena za take pomanjkljivosti pri sklenitvi pogodb, ki imajo širši pomen, izpodbojnost pa je predvidena zaradi varovanja interesov pogodbenih strank. S tem ko je prvostopenjsko sodišče napotilo pritožnico na pravdo zaradi uveljavljanja „neveljavnosti“ pogodbe o preužitku, ji je dejansko zagotovilo pravni interes za širše uveljavljanje pravnega varstva v pravdi. Sicer pa je v 8. točki obrazložitve sklepa še izrecno pojasnilo, da na pravdo napoteni dedinji tožbeni zahtevek oblikujeta prosto in da njegova specifikacija ni del napotitvenega sklepa. Ob tem pa velja tudi dodati, da je na naroku 9.9.2015 pritožnica sicer res zatrjevala ničnost pogodbe o preužitku, vendar na prejšnjem naroku ni bila tako dosledna, trdila je, da naj bi bila pogodba „neveljavna oziroma nična“ in predlagala, naj se jo napoti na pravdo zaradi „razveljavitve pogodbe z dne 16.1.2014 oziroma ugotovitve ničnosti le-te“.

5Tudi drugi del pritožbe ni utemeljen. Zapustnikova vdova L.B. je (preko svoje pooblaščenke) uveljavljala na zapuščini „izločitveni zahtevek iz naslova skupnega premoženja“. Izrecno je navedla, da „uveljavlja, da zapuščina, ki je bila kot taka ugotovljena na opravljeni obravnavi dne 4.3.2015 - štiri nepremičnine ter denarna sredstva - predstavlja njeno premoženje v višini 1/2-ice“ (zapisnik na listovni št. 81 spisa). Postavila je torej konkreten izločitveni zahtevek, kar je tudi prav, saj bo v primeru njenega uspeha v pravdi zapuščinsko sodišče štelo v obseg zapuščine le tisti delež na premoženju, ki ga pritožnica ne bo uspela izločiti iz zapuščine. Sicer pa napotitveni sklep zapuščinskega sodišča veže stranko le glede vrste pravnega varstva, ki naj ga v pravdi uveljavlja in ji s tem zagotavlja, kot je bilo zgoraj že obrazloženo, obstoj pravnega interesa v primeru ugotovitvenih tožbenih zahtevkov. Zato bo pritožnica lahko v pravdnem postopku uveljavljala pravno varstvo iz naslova skupnega premoženja z zapustnikom tudi v drugačnem deležu kot velja zakonska domneva iz 59. člena ZZDR, če bo v tožbi trdila, da je prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V pravdi pa bo morala upoštevati tudi naravo tožbe, katere namen ni zgolj ugotavljanje obsega skupnega premoženja pritožnice in zapustnika in ugotovitev deležev na njem, temveč tudi ugotovitev, da ta delež ne sodi v zapuščino po pokojnem in bo morala biti zato njegova višina določno opredeljena.

6Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).