VSL sklep I Ip 2216/2016

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, ker dolžnik predloga v danem roku ni dopolnil tako, kot mu je naložilo sodišče.

2Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in navaja, da kljub temu, da v naloženem roku svojega predloga ni dopolnil, bi moralo sodišče po uradni dolžnosti preveriti njegovo premoženjsko oziroma likvidnostno stanje, saj je dolžnik pravna oseba. Premoženjsko stanje pravne osebe pa je javno objavljeno in se šteje, da je vsem znano, torej tudi sodišču. Poziv za predložitev podatkov je zato nepotreben. V skladu s 58. členom Zakona o gospodarskih družbah se letna poročila javno objavijo in so zato predmet javne evidence, ki jo vodi AJPES. Register letnih poročil se vodi v informatizirani obliki, sodišču pa je tudi zagotovljen tehnično neposreden in brezplačen dostop do teh podatkov preko osebnih računalnikov. Podatki iz letnih poročil kapitalskih družb so sodiščem dostopni v informatizirani obliki z namenom, da sodišče te podatke, če je potrebno, samo pridobi oziroma vpogleda. Zato bi sodišče moralo pri odločitvi o predlogu dolžnika kljub temu, da dolžnik dopolnitve predloga ni podal, po uradni dolžnosti pridobiti omenjene podatke. Iz navedenih razlogov je zato sklep nepravilen in ga je potrebno razveljaviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ). Na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ je bilo o pritožbi odločeno po sodnici posameznici.

5Dolžnik si v pritožbi zoper izpodbijani sklep prizadeva izkazati, da kot pravna oseba kljub pozivu sodišča ni dolžan podati podatkov o svojem premoženjskem in likvidnostnem stanju, ker gre za podatke, ki so javno dostopni sodišču in za sodišče brezplačni ter jih sodišče lahko samo vpogleda. Iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1C, Ur. l. RS, št. 30/2016) izhaja, da zakon začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu RS, vendar se začne uporabljati 6 mesecev po njegovi uveljavitvi, razen določbe spremenjenega prvega odstavka 10. člena zakona, ki pa se začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona. V času vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse (10. 5. 2016), se tako še ni začel uporabljati ZST-1C, ki v 11. členu določa pogoje za oprostitev plačila sodne takse za pravne osebe, v 12. členu pa izrecno določa, da mora stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navajati le tiste podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12. člena ZST-1C, saj vse omenjene podatke sodišče ugotavlja po uradni dolžnosti in jih pridobi za potrebe odločanja o predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Ker se omenjena določba še ne uporablja, to pomeni, da je dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je podal 10. 5. 2016, potrebno obravnavati po določbah ZST-1, ki pa v 11. členu določa, da mora stranka, ki poda predlog za oprostitev plačila sodne takse predložiti podatke o svojem premoženjskem in likvidnostnem stanju na predpisani izjavi o premoženjskem stanju. Na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 pa sodišče po uradni dolžnosti preveri že navedene podatke o premoženjskem stanju le, kadar dvomi o resničnostih navedb v izjavi o premoženjskem stanju, kar z drugimi besedami pomeni, da je trditveno in dokazno breme o likvidnostnem in premoženjskem stanju stranke na prosilcu oprostitve plačila sodne takse.

6Dolžnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep sam priznava, da predloga za oprostitev plačila sodne takse ni dopolnil, kar pomeni, da njegov predlog ni bil sposoben za obravnavo, saj ni vseboval izjave o premoženjskem stanju po tretjem odstavku 12. člena ZST-1. Njegova vloga je bila tako nepopolna in jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrglo po petem odstavku 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pri tem ni mogoče prezreti, da je trditveno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, na strani predlagatelja oprostitve, torej dolžnika, na kar je bil dolžnik v pozivnem sklepu z dne 12. 5. 2016 opozorjen. Neutemeljena so zato pričakovanja dolžnika, da bo sodišče samo zbiralo podatke o njegovem premoženjskem stanju z vpogledi v razne registre, četudi so ti podatki javno dostopni. Splošno načelo je, da morajo stranke same navesti dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke po prvem odstavku 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, sodišče pa sme ugotavljati dejstva, ki jih niso navajale stranke same le, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Enako tudi ZST-1 določa, da je predlagatelj tisti, ki mora podati izjavo, sodišče pa po uradni dolžnosti zgolj preveri podatke o premoženjskem stanju predlagatelja, kadar dvomi o resničnosti navedb, ki jih je predlagatelj že podal.

7Iz navedenih razlogov je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, dolžnikova pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.