UPRS sodba I U 851/2010

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je Upravna enota po uradni dolžnosti na podlagi 184. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1 UPB5), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1F) odločila, da mora Voznica A.A., rojena ... 1966, s stalnim prebivališčem v Trbovljah, imetnica veljavnega vozniškega dovoljenja št. ..., opraviti kontrolni zdravstveni pregled za voznika motornih vozil. Kontrolni zdravstveni pregled mora A.A. opraviti v roku 30 dni po vročitvi te odločbe. Kontrolni zdravstveni pregled v skladu s 185. členom Zakona o varnosti cestnega prometa – ZVCP-1 UPB5 (Uradni list RS, št. 56/2008) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa – ZVCP-1F (Uradni list RS, št. 58/2009) opravi pri enem izmed zdravnikov specialistu medicine dela, prometa in športa, ki jih je za opravljanje teh pregledov pooblastil minister, pristojen za zdravje. Stroške kontrolnega zdravstvenega pregleda v skladu s 186. členom Zakona o varnosti cestnega prometa – ZVCP-1 UPB5 (Uradni list RS, št. 56/2008) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa – ZVCP-1F krije imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja.

2V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je Upravna enota Trbovlje dne 27. 6. 2009 od Policijske postaje Trbovlje prejela predlog št. 218-9/2009/1 (3E696-511) za napotitev na kontrolni zdravniški pregled za A.A., ker je zaradi kršitev Zakona o varnosti cestnega prometa podan sum, da imenovana ni zmožna za vožnjo motornega vozila. Iz predloga Policijske postaje Trbovlje je razvidno, da je bila A.A. v obdobju treh let trikrat kaznovana s strani policistov in sicer zaradi prekoračitve hitrosti, nepravilnega parkiranja, neuporabe varnostnega pasu ter nenadnega zaviranja, kar po mnenju policije kaže na zmedenost in nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Prav tako je z njo opravljen postopek za prepoznavo simptomov, ki so posledica uživanja mamil oziroma psihoaktivnih snovi, kateri je bil negativen. Policiji je povedala, da ima psihične probleme in da se zdravi za psihično boleznijo, saj je bila v preteklosti že tudi prisilno hospitalizirana. S tem Policijska postaja Trbovlje smatra, da je podan sum, da zaradi bolezenskega stanja, katerega simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu, kot je to navedeno v 184. členu Zakona o varnosti cestnega prometa – ZVCP-1 UPB5 (Uradni list RS, št. 56/2008) in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa – ZVCP-1F (Uradni list RS, št. 58/2009), A.A. ni zmožna za vožnjo motornih vozil.

3Dne 24. 6. 2009 je upravni organ od A.A. prejel pisno opravičilo, s katerim upravni organ naproša, da se postopka zaslišanja zaradi bolezni ne more udeležiti. Zaproša tudi, da se postopek zaslišanja ustavi, dokler ji ne bo dodeljena pravna pomoč in zastopanje odvetnika v upravnem postopku. Pisnemu opravičilu je A.A. priložila odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Ljubljana o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni od 27. 5. 2009 do 10. 8. 2009 in zdravniško potrdilo z dne 18. 6. 2009, Zdravstvenega doma Trbovlje, s katerim je zdravstvena organizacija organ obvestila, da A.A. zaradi trenutnega zdravstvenega stanja ni sposobna prisostvovati v upravnem postopku. Dne 6. 10. 2009 je bilo A.A. ponovno poslano vabilo, da se zglasi na Upravni enoti Trbovlje v zadevi zaslišanja v upravni zadevi napotitve na kontrolni zdravstveni pregled. Dne 26. 10. 2009 je upravni organ od A.A. prejel pisno opravičilo, s katerim upravni organ seznanja, da se zaradi bolezni ponovno ne more osebno zglasiti na zaslišanje. Pisnemu opravičilu je A.A. priložila odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote Ljubljana z dne 13. 8. 2009 in 6. 10. 2009 o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni od 7. 10. 2009 do 7. 12. 2009. A.A. se vabilu z dne 3. 6. 2009 ni odzvala iz upravičenih razlogov, vabilu z dne 6. 10. 2009 pa se ponovno ni odzvala. Dne 11. 11. 2009 je stranka upravnemu organu dostavila medicinski izvid z dne 4. 11. 2009 izdan pri Zdravstvenemu domu Trbovlje, na njeno željo, iz katerega je sicer razvidno, da stranka v obdobju remisije njene bolezni lahko navkljub terapiji vozi osebno vozilo. Upravni organ meni, da se omenjene listine ne morejo upoštevati kot opravičen razlog, zato je na podlagi 1. odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in na podlagi omenjenega predloga, upravni organ zadevo zaključil po skrajšanem postopku brez sodelovanja stranke v postopku. Sklicuje se na 1. odstavek 184. člena, 185. člen in 186. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1).

4V pritožbi je tožnica navedla, da se ne strinja z ugotovitvami policista, da ni več zmožna za vožnjo motornega vozila, ker policija nima osnove na podlagi 184. člena 2. odstavka ZVCP-1. Policija ni izobražena v psihiatrični medicinski stroki, policist ne more presojati o zmožnosti za vožnjo z izrekom, da se je v zdravstvenem stanju pojavila hiba, okvara, katera povzroča nevarnost v cestnem prometu, da kaže očitne bolezenske znake nezanesljivega ravnanja v cestnem prometu. Na plačilni nalog z dne 13. 5. 2009 se je tudi pritožila in v zakonitem roku vložila zahtevo za sodno varstvo, katera še ni bila obravnavana za domnevne prekrške z dne 13. 5. 2009 – (5. odstavek 83. člena ZVCP-1, 5. odstavek 59. člena ZVCP-1, 5. odstavek 25. člena ZVCP-1 s skupno globo v znesku 545,19 EUR). Dokler zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog št. 91328780 z dne 13. 5. 2009 ni razrešena, Upravna enota Trbovlje nima osnove, prav tako policija Trbovlje, odločiti, da na podlagi teh domnevnih manjših prekrškov, ki so neresnični ni več zmožna za vožnjo motornih vozil. Dostavila je zdravniško mnenje psihiatrinje B.B. – spec. psihiater, da lahko vozi vozilo. Zdravnik psihiater ji ni v obdobju 10 let, odkar obiskuje psihiatra in prejema terapijo, nikoli ni prepovedal vožnje z motornimi vozili, kar je razvidno tudi iz potrdila z dne 4. 11. 2009 psihiatra dr. B.B. Ni povzročiteljica prometnih nezgod, prekrškov, motorno vozilo B kat. vozim že 20 let, tudi kršitev ZJRM ni imela do leta 2008. Želi biti še enkrat zaslišana na upravni enoti Trbovlje kot stranka v postopku ustno na zapisnik, kar ji je bilo onemogočeno, opravičila se je z zdravniško odločbo imenovanega zdravnika iz Ljubljane in bolniškim staležem.

5Ministrstvo je kot drugostopenjski organ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Iz določbe 184. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št.56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 58/09 in 36/2010, v nadaljevanju; ZVCP-1) je razvidno, da lahko pristojni organ napoti na kontrolni zdravstveni pregled imetnika veljavnega vozniškega iz štirih razlogov, ki je vsak zase lahko podlaga za takšno odločitev. V konkretnem primeru je prvostopni organ svojo odločitev oprl na predlog Policijske postaje Trbovlje, v katerem predlagatelj obrazloži, da predlaga napotitev pritožnice na kontrolni zdravstveni pregled na podlagi drugega odstavka 184. člena ZVCP-1, da je bila imenovana v obdobju treh let trikrat kaznovana s strani policistov zaradi prekoračitve hitrosti, nepravilnega parkiranja, neuporabe varnostnega pasu ter nenadnega zaviranja, kar iz opisov zaznanih prekrškov kaže na zmedenost in nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Z imenovano je bil opravljen postopek za prepoznavo simptomov, ki so posledica uživanja mamil oz. psihoaktivnih snovi, kateri pa je bil negativen. Imenovana oseba tudi pove, da ima psihične probleme in da se zdravi za psihično boleznijo, saj je bila v preteklosti že prisilno hospitalizirana v PHP, kaže pa tudi očitne znake nezanesljivega ravnanja. V dopolnitvi predloga Policijske postaje Trbovlje, št. 218-15/2009/1 (3E696-509) z dne 14. 11. 2009 je obrazloženo, da pritožnica jemlje zdravila, v postopkih s policisti deluje nezbrano, odsotno in vzkipljivo. Med vožnjo motornega vozila vozi nezanesljivo in nezbrano in s tem ogroža druge udeležence v cestnem prometu. V predlogu predlagatelj navaja, da pritožnica kaže očitne bolezenske znake nezanesljivega ravnanja, zaradi česar obstaja sum, da ni zmožna za vožnjo motornega vozila, nadalje pa pritožnica tudi sama navede, da se zaradi bolezni ne more udeleževati upravnega postopka in zaslišanja pri upravnem organu. Na podlagi tega organ druge stopnje ugotavlja, da je prvostopni organ pritožnico utemeljeno napotil na kontrolni zdravstveni pregled, saj ima pooblastilo za takšno odločanje v določilih 184. člena ZVCP-1. Utemeljenost suma pa se bo pokazala z zdravniškimi izvidi in mnenji po opravljenem kontrolnem pregledu, iz katerih bo razvidno, ali je bil sum, da pritožnica zaradi simptomov bolezni ni sposobna več varno voziti v cestnem prometu, utemeljen. Vse to pa bo stvar kontrolnega zdravstvenega pregleda in zdravstvenega stanja pritožnice, ki ga lahko strokovno oceni le zdravnik in ne policist oziroma upravni organ. V skladu z drugim odstavkom 184. člena ZVCP-1 za napotitev na kontrolni pregled zadostuje že sum, da se je pri osebi, ki je imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja, pojavilo bolezensko stanje, zaradi česar je potrebno s kontrolnim zdravstvenim pregledom ugotoviti zdravstveno sposobnost voznika. Prav kontrolni zdravstveni pregled bo potrdil ali pa zavrnil utemeljenost suma, zato mora tudi po mnenju organa druge stopnje zajemati preglede, za katere prav zdravniki kot strokovnjaki za oceno zdravstvene zmožnosti za vožnjo menijo, da so potrebni. Zdravniška ocena pa bo organu, ki je izdal odločbo, služila kot strokovna podlaga, na katero bo vezan pri svoji odločitvi po 188. členu ZVCP-1.

6V tožbi tožnica pravi, da se je v preteklosti zdravila zaradi psihičnih bolezni, zato meni, da je sum Policijske postaje Trbovlje, da ni sposobna za vožnjo z motornim vozilom, podan zgolj na podlagi tega dejstva in ne na podlagi strokovne ocene, da je dejansko nevarna za ostale udeležence v cestnem prometu. Policisti so s tožečo stranko opravili postopek za pripoznavo simptomov, ki so posledica uživanja mamil oz. psiho aktivnih snovi, ki pa je bil negativen. Policisti so navedli, da je tožeča stranka povedala, da se zdravi zaradi psihičnih bolezni in da v razgovoru z njimi deluje nezbrano, vzkipljivo ter odredili kontrolni zdravstveni pregled. Po mnenju tožeče stranke policija ni izobražena v psihiatrični medicinski stroki, zato policist ne more strokovno presojati o njeni zmožnosti za vožnjo z izrekom, da se je v njenem zdravstvenem stanju pojavila hiba, katera povzroča nevarnost v cestnem prometu. Prometna policija je po mnenju tožeče stranke strokovno usposobljena, da objektivno oceni psihofizično stanje in voznikovo nevarnost za udeležence v prometu samo z testom na simptome uporabe alkohola, mamil in drugih psiho aktivnih snovi, ne more pa podati strokovnega medicinskega mnenja o njegovi nevarnosti zgolj na podlagi razgovora z voznikom. Prometna policija lahko oceni voznikovo nevarnost za udeležence v prometu tudi na podlagi teže kršitev cestno prometnih predpisov, katerih narava in kvantiteta pa v primeru tožeče stranke ni taka, da bi kazala na njeno nevarnost v cestnem prometu. Gre za zgolj tri majhne kršitve cestnoprometnih predpisov v obdobju treh let. Prekrški, ki bremenijo tožečo stranko so: nepravilno parkiranje, neprilagojena hitrost, neuporaba varnostnega pasu. Tožeča stranka tudi ni povzročiteljica nobenih prometnih nesreč, ob tem da motorno vozilo B kategorije vozi že 20 let. Psihofizično stanje tožeče stranke je strokovno ocenila B.B. dr. med. spec. psihiat. (v prilogi). Njen izvid potrjuje trditev tožeče stranke, da je kljub psihični bolezni dejansko sposobna za vožnjo motornega vozila, da predpisana zdravstvena terapija, ki jo redno prejema že deset let ne prepoveduje vožnje z motornim vozilom in da voznica – tožeča stranka kot taka, ni sama po sebi nevarnost za ostale udeležence v prometu. Predlaga odpravo odločbe. Tožeča stranka v dopolnitvi tožbe navaja, da je iz psihološkega izvida razvidno, da so po oceni izvedenca, kognitivne sposobnosti tožeče stranke – A.A. povsem ustrezne za vožnjo z motornim vozilom. Psihofizično stanje tožeče stranke je strokovno ocenila tudi B.B. dr. med. spec. psihiater (v prilogi). Njen izvid potrjuje trditev tožeče stranke, da je kljub psihični bolezni dejansko sposobna za vožnjo motornega vozila, da predpisana zdravstvena terapija, ki jo redno prejema že deset let ne prepoveduje vožnje z motornim vozilom in da voznica ni sama po sebi nevarnost za ostale udeležence v prometu.

7Tožena stranka ob navajanju 1. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZVCP (Uradni list RS, št. 36/10) odgovarja, da bo sodišče razsodilo o zakonitosti upravnega akta prvostopenjskega organa Upravne enote Trbovlje, ki je predmet razsojanja tega upravnega spora, ne bo pa ugotavljalo zdravstvenega stanja tožeče stranke, saj bo zdravstveno stanje tožeče stranke, oziroma njena telesna in duševna zmožnost za vožnjo motornega vozila ugotovljena po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, ki ga bodo opravili zdravniki specialisti medicine dela, prometa in športa, ki jih je skladno s prvim odstavkom 185. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 57/08 – ZLDUVCP, 58/09 in 36/10, v nadaljnjem besedilu: ZVCP), pooblastil minister, pristojen za zdravje. Tožena stranka prereka tožbene navedbe in navaja, da policija ni ocenjevala zdravstvenega stanja tožeče stranke oziroma njene telesne in duševne zmožnosti za vožnjo motornega vozila. Policija je skladno s svojimi pristojnostmi iz drugega odstavka 184. člena ZVCP, podala prvostopenjskemu organu predlog za napotitev tožeče stranke na kontrolni zdravstveni pregled, ker je ugotovila, da so podani razlogi iz prvega odstavka 184. člena ZVCP za sum, da tožeča stranka, kot imetnica vozniškega dovoljenja, telesno in duševno ni zmožna za vožnjo motornega vozila. Utemeljenost oziroma neutemeljenost suma policije se bo pokazala z zdravniškimi izvidi in mnenji po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu.

8Tožba ni utemeljena.

9V obravnavanem upravnem sporu sodišče presoja zakonitost izpodbijanega akta, kar pomeni, da mora sodišče preveriti, ali je upravna enota napotila tožnico na kontrolni zdravniški pregled na podlagi predloga zakonitega predlagatelja iz 2. odstavka 184. člena ZVCP-1 in če je predlog zakonitega predlagatelja vseboval razloge za sum, da tožnica telesno ali duševno ni zmožna za vožnjo motornega vozila (3. odstavek 184. člena ZVCP-1). Konkreten predlog za napotitev na kontrolni pregled je podala policija z aktom z dne 19. 5. 2009 in to je tudi pristojni organ iz 2. odstavka 184. člena ZVCP-1 za podajo predloga. Predlog je vseboval razloge za sum o telesni ali duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila. Razlogi za sum so bili podani z ugotovitvami, da je tožnica bila trikrat kaznovana s strani policistov zaradi prekoračitve hitrosti, nepravilnega parkiranja, neuporabe varnostnega pasu ter nenadnega zaviranja v povezavi s priznanjem tožnice policistom, da ima psihične probleme in da se tudi zdravi za psihično boleznijo, saj je bila v preteklosti tudi že prisilno hospitalizirana; v predlogu je navedeno tudi, da po mnenju policista kaže očitne znake nezanesljivega ravnanja. Ta utemeljitev razlogov za sum se ujema z zakonskim dejanskim stanom iz 1. odstavka 184. člena ZVCP-1, po katerem je treba imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja poslati na kontrolni zdravstveni pregled, če se pri njem pojavi bolezensko stanje, okvara ali hiba, katere simptomi lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu. Tožnica v upravnem postopku ni zatrjevala, da nima več nikakršnih psihičnih težav, ampak je iz njenih navedb v pritožbi upravni organ na drugi stopnji lahko upošteval, da ima terapijo pri zdravniku psihiatru in da ga obiskuje 10 let. Iz potrdila spec. psihiatrinje z dne 4. 11. 2009 izhaja, da je tožnica v navedenem času prejemala terapijo, mnenje zdravnice, da lahko navkljub terapiji vozi osebno vozilo, pa ne more odločilno vplivati na obveznost policije, da poda predlog za kontrolni pregled in na obveznost upravne enote, da kontrolni zdravniški pregled odredi, ker ta obveznost obeh izhaja iz 1. odstavka 184. člena ZVCP-1, ki uporablja pojmovno zvezo: /.../ „Na kontrolni zdravstveni pregled je treba poslati“ /.../. Na določeno bolezensko stanje je upravni organ prve stopnje lahko sklepal tudi zaradi dveh opravičil zdravnika, da se tožnica ne more udeležiti zaslišanja, ker je nezmožna za delo. Simptomi, ki lahko predstavljajo nevarnost v cestnem prometu, pa se odražajo v dejstvu, da je storila tri nepravilna ravnanja v razdobju 4 let, ki jih je policija navedla v predlogu za napotitev na kontrolni zdravniški pregled. To pomeni, da je upravni organ pravilno apliciral dejstva na zakonski dejanski stan.

10Tožnica je tudi očitno imela možnost, da bi podala svoje pisno mnenje o zadevi pred izdajo izpodbijane odločbe, saj je dvakrat napisala pisno opravičilo za odsotnost na zaslišanju in je sama tudi napisala pritožbo zoper prvostopenjski akt. Zato z vidika standardov iz 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP, po katerih mora stranka imeti možnost, da se pred izdajo odločbe izreče o dejstvih, pomembnih za odločitev, izpodbijani akt nima napak. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).