VSL sklep V Kp 24167/2015

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog pooblaščenca A. A. za vrnitev zasežene jadrnice, model ..., št. trupa ..., leto izdelave ..., z vgrajenim motorjem ..., model ..., št. motorja E ...

2Zoper sklep je vložil pritožbo pooblaščenec B. B., ki je uveljavljal vse pritožbene razloge ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predmetna jadrnica vrne upravičencu A. A., podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zmotno je stališče pritožnika, da policisti v fazi postopka, ko je obtožnica že pravnomočna, ne bi smeli zaseči jadrnice na podlagi 220. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). V konkretnem primeru je policija jadrnico zasegla že po pravnomočnosti obtožnice, saj jo je formalni lastnik A. A. šele takrat s kontejnerskim prevozom pripeljal v Marino ... Policija je v zvezi s tem zasegom izdala poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe na podlagi devetega odstavka 148. člena ZKP. Kadar policija že po vložitvi kazenske ovadbe izve za nova dejstva, dokaze ali sledove kaznivih dejanj, mora zbrati vsa potrebna obvestila in o tem poslati državnemu tožilstvu poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe. Policija je torej postopala povsem pravilno in skladno z določbami devetega odstavka 148. člena ZKP, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da policija jadrnice v tej fazi postopka ne bi smela zaseči.

5Predmeti, ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku ali ki se morajo vzeti, se res praviloma zasegajo v predhodnem kazenskem postopku, lahko pa tudi kasneje. Gre za posebno preiskovalno dejanje, po katerem se predmeti začasno vzamejo, dokončno pa se o njih odloči v sodbi. V Kazenskem zakoniku je v posebnem delu navedenih več kaznivih dejanj, pri katerih je odvzem predmetov obvezen. To velja tudi za kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami, saj je v petem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1B) med drugim navedeno, da se odvzamejo tudi prevozna sredstva, uporabljena za prevoz in hrambo drog, če imajo za to posebej prirejen prostor ali če je njihov lastnik vedel ali bi bil mogel vedeti, da bodo uporabljena za tak namen. V konkretnem primeru je podan utemeljen sum, da je bila zasežena jadrnica uporabljena za prevoz kokaina iz ... proti ..., kar je opisano v točki VII. obtožnice zoper uvodoma navedene obtožence. Prevozno sredstvo se torej sme vzeti ne le, če ima posebej prirejen prostor za prevoz prepovedane droge, temveč tudi v primeru, če je lastnik vedel ali bi glede na vse okoliščine zadeve, mogel vedeti, da bo vozilo uporabljeno za tak namen. Na ta način se zagotavlja sorazmernost pri posegu v lastninsko pravico druge osebe na prevoznem sredstvu, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno.

6Do sedaj zbrani podatki glede podjetja C. d.o.o., zgodovinskega izpiska iz sodnega registra za to podjetje, zbrana obvestila in tudi dokazi, ki so bili zbrani tekom preiskave, potrjujejo utemeljen sum, da je bilo podjetje C. d.o.o. tako imenovano slamnato podjetje, A. A. pa le slamnati formalni lastnik jadrnice, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje v 6. točki razlogov izpodbijanega sklepa. D. D., za katerega glede na obsežne podatke in dokaze kazenskega spisa, obstoji utemeljen sum, da je kontaktiral s pokojnim E., je bil od 1.4.2010 dalje 100% lastnik podjetja C. d.o.o. Konec leta 2008 je podjetje C. d.o.o. sklenilo pogodbo o finančnem leasingu za predmetno jadrnico, vrednost plačila leasing obrokov pa je presegala 230.000,00 EUR. Dne 6.3.2012 je bila za jadrnico vpisana sprememba iz gospodarskega v osebni namen. Dne 20.12.2013 je bila jadrnica izpisana iz slovenskega registra plovil, kar je uredil A. A. po pooblastilu podjetja C d.o.o. Istega dne so bili poplačani tudi še nezapadli leasing obroki. Tako je dne 20.12.2013 lastnik jadrnice postalo podjetje C d.o.o. Dne 29.12.2013 je to podjetje jadrnico formalno prodalo A. A. zgolj za znesek 61.000,00 EUR. Jadrnica je bila prenešena na „... zastavo“ in ponovno registrirana v ... Iz podatkov spisa je razvidno, da podjetje C d.o.o. od A. A. ni prejelo kupnine v višini 61.000,00 EUR ter da sta s to jadrnico dejansko razpolagala brata D., kar izkazujejo izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov, saj je pokojni E. dne 10.1.2014 v ... v marini, kjer je bila jadrnica privezana, slednjo fotografiral in posnetek poslal neznani osebi. Tako obstoji utemeljen sum, da sta E. dostop do jadrnice v ... marini omogočila prav brata D. Da je bil A. A. zgolj slamnati formalni, ne pa dejanski lastnik jadrnice, je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo tudi na podlagi telefonskih pogovorov med pokojnim E. in D. D. ter pogovora med F. in E., v katerem mu je E. povedal, da gre sedaj z „njim“ (D. D.) in „onim ... na katerega je vse napisano“, da uredijo pooblastilo. Dejstvo, da A. A. ni bil dejanski lastnik jadrnice ter da je vedel oziroma mogel vedeti, da bo uporabljena za prevoz prepovedane droge, potrjujejo tudi podatki iz kazenskega spisa, da si je pokojni E. od novembra 2014 do januarja 2015 zelo prizadeval, da bi dosegel vrnitev jadrnice, ki je takrat bila že poškodovana na ... V mesecu aprilu in maju 2016 pa sta brata D. preko pooblaščenca in družbe G. d.o.o. organizirala prevoz jadrnice iz ... v Marino ...

7Okoliščine izhajajoče iz navedenih dokazov in podatkov po presoji sodišča druge stopnje potrjujejo pravilni zaključek sodišča prve stopnje, da obstoji utemeljen sum, da A. A. ni le mogel vedeti, temveč je celo vedel, da bo jadrnica uporabljena za prevoz prepovedanih drog, saj je postal formalni lastnik plovila velike premoženjske vrednosti, ne da bi zanj plačal ustrezno kupnino, bil pa je tudi v povezavi s pokojnim E., ki je sodil v vrh kriminalne združbe, katere dejavnost je bila prav promet s prepovedanimi drogami. Zato je stališče pritožnika, da opisane okoliščine niso pomembne za odločitev glede vrnitve zaseženega plovila, povsem neutemeljeno.

8Na pravilne zaključke sodišča prve stopnje ne vpliva ponavljanje pritožnika, da A. A. nobenega od obtožencev ne pozna, da je poznal le pokojnega E., brata D. pa preko svojega očeta, ki je bil zaposlen v družbi C. d.o.o. Iz prilog kazenskega spisa A 4736 - A 4738, kjer se nahajata zapisnika o zaslišanju „prič“ A. A. in H. H. z dne 22.10.2015, opravljenem na Oddelku za krvne in seksualne delikte, sektorja kriminalistične policije v Banja Luki, pa celo izhaja, da je bil A. A. takrat že brez zaposlitve in od leta 2011 dalje prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Pred tem je bil zaposlen v GP ... ter da je slabega premoženjskega stanja in brez stalnega izvora prihodkov. To pomeni, da v času, ko je postal formalni lastnik jadrnice ni mogel imeti 61.000,00 EUR za njen nakup. Oče H. H. pa je bil v času zbiranja obvestil v oktobru 2015 tri mesece upokojenec, pred tem pa je delal v GP ... Tako se pritožbene navedbe, da premoženjsko stanje A. A. ni bilo slabo ter da je njegov oče bil zaposlen v C. d.o.o., izkažejo kot neresnične. Pritožnik za svoje trditve tudi ni predložil nobenih dokazil.

9Tudi sedaj predložena notarsko overjena izjava E. E. z dne 26.11.2014, ki sta jo sopodpisala A. A. in D. D., ne more izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje. Enako velja za izjavo A. A. z dne 13.7.2016, dopis pooblaščenca z dne 28.9.2015 ter predloženo prodajno pogodbo med A. A. in I. I., kateremu naj bi prvi jadrnico prodal za 30.000,00 EUR. Pogodba, kljub temu, da je notarsko overjena, ne izkazuje, da je A. A. ta znesek tudi prejel na svoj račun. Nelogično je tudi, da bi A. A. za ta znesek jadrnico celo usposobil za plovbo, saj na njej manjkajo številni vitalni deli (jambor, pripone, jadra, navigacijski inštrumenti, štedilnik, električni kabli, …).

10Zasežena jadrnica bo predmet presoje v smislu petega odstavka 186. člena KZ-1B, zato so okoliščine, ali je bilo plovilo na ... predmet preiskave ali ne, povsem nepomembne.

11Razlogi, s katerimi je pritožnik izpodbijal sklep sodišča prve stopnje, niso bili utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo.