VSRS Sklep VIII Ips 63/2016

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 12. 2014. Posledično je zavrnilo tudi zahtevek za reintegracijo in reparacijo. Tožena stranka je tožniku 9. 12. 2014 vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker se je do poslovne partnerice tožene stranke obnašal žaljivo. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljenost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve delovnih obveznosti, in sicer prepovedi iz 7. in 37. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in naslednji).

2Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje spregledalo odločilna dejstva glede dokaznega predloga tožnika za predložitev videoposnetka spornega dogodka, glede izpodbijanja pisnega opozorila z dne 12. 6. 2014 in glede kršitve načela prepovedi diskriminacije, zato se do njih ni opredelilo. Ne drži, da tožnik utemeljenosti pisnega opozorila ni izpodbijal, saj je vložil laično vlogo, v kateri je zanikal uživanje alkohola na delovnem mestu. Ker je izjava zapisana s strani pravdne stranke, bi se morala upoštevati kot del trditvene podlage tožnika o izpodbijanju utemeljenosti pisnega opozorila. Ker sodišče pisne izjave ni štelo kot del trditvene podlage in posledično utemeljenosti pisnega opozorila ni presojalo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in tudi zmotno uporabilo 85. člen ZDR-1. Poziv sodišča, da stranki v določenem roku vložita pripravljalno vlogo, pomeni premik pravila prekluzije iz prvega naroka na zadnji dan 15 dnevnega roka. Tožnik ni imel možnosti odgovoriti na pripravljalno vlogo tožene stranke, zato mu je bila kršena pravica do izjave, neposrednega izvajanja dokazov ter pravica do navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov. Poleg tega poziv sodišča ni bil konkretiziran. Zato je sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič. Ker poslovna partnerka ni zaposlena pri toženi stranki, se slednja kot delodajalec ne more uspešno sklicevati na dolžnost ukrepanja v smeri preprečitve spolnega nadlegovanja med sodelavci, očitek obstoja motenj v delovnem procesu ter nastanek škode pa nista dokazana.

4Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija je utemeljena.

6Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu izmenski delovodja. Tožena stranka mu je v pisnem opozorilu z dne 12. 6. 2014 očitala alkoholiziranost na delovnem mestu dne 9. 5. 2014 in ga opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja (prvi odstavek 85. člena ZDR-1). Ker je kljub prejetemu pisnemu opozorilu nadaljeval s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, mu je tožena stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 12. 2014 mu je očitala, da se je do poslovne partnerice tožene stranke A. A. nespodobno obnašal ter pri tem namigoval na spolne odnose. Ogovarjanje z neprimernimi in žaljivimi opazkami je pri A. A. povzročilo strah in neprijetne občutke. Z opisanim obnašanjem je tožnik storil kršitev delovnih obveznosti, in sicer je kršil prepoved iz 7. in 37. člena ZDR-1.

8Sodišče prve stopnje utemeljenosti pisnega opozorila z dne 12. 6. 2014 kot pogoja za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni preverjalo, ker je štelo, da ga tožnik v postopku ni izpodbijal. Sodišče druge stopnje je potrdilo presojo sodišča prve stopnje v tem delu in dodatno navedlo, da tožnik v zvezi s kršitvami delovnih obveznosti z dne 9. 5. 2014, ki so bile podlaga za podajo opozorila, ni zatrjeval ničesar, zato utemeljenosti opozorila ni izpodbijal. Pri tem je izhajalo iz tožbe in pripravljalne vloge z dne 23. 2. 2015, medtem ko je za pisno izjavo tožnika (A8) štelo, da ta ne more nadomestiti njegove trditvene podlage.

9Tožnik je namreč skupaj s pripravljalno vlogo z dne 23. 2. 2015, ki je bila sestavljena po pooblaščencu, v spis vložil tudi vlogo z dne 17. 2. 2015 (ki jo je sodišče prejelo dne 24. 2. 2015), ki jo je sam sestavil in naslovil "ugovor na tožbo oziroma nestrinjanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov". V njej se je med drugim opredelil tudi do kršitve, ki se mu je očitala v pisnem opozorilu, in sicer je zanikal alkoholiziranost na delovnem mestu dne 9. 5. 2014 in pojasnil razloge za pozitivni rezultat alkotesta.

10Drugi odstavek 86. člena ZPP določa, da sme stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca. Ker ima v našem pravnem sistemu stranka polno postulacijsko sposobnost, lahko tudi sama vlaga vloge, čeprav ima pooblaščenca in mora sodišče takšne vloge upoštevati. Vloge, ki jih vloži stranka sama, učinkujejo in imajo enako težo kot vloge, sestavljene po pooblaščencu (1). Zapisano velja ob predpostavki, da ZPP ne predvideva obveznega zastopanja po odvetniku in ob upoštevanju 286. člena ZPP. V delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje pa niti Zakon o delovnih in socialnih sodiščih niti ZPP ne predpisujeta obveznega zastopanja po odvetniku. Vlog, ki jih stranka vloži sama, tudi ni mogoče enačiti z izpovedbo stranke (ki ima dokazno naravo in ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage stranke) (2). Zato je stališče sodišča druge stopnje, da pisna izjava tožnika ne more nadomestiti trditvene podlage, zmotno.

11Tožnik torej utemeljeno očita bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišči nižjih stopenj navedb v pisni izjavi nista upoštevali kot del trditvene podlage. Posledično utemeljenosti pisnega opozorila nista presojali.

12Poleg tega sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ni posledica šikaniranja ali diskriminacije. To naj bi izhajalo iz izpovedi zaposlene pri toženi stranki, da je pri toženi stranki popolnoma prepovedano uživanje alkohola in da tožnik ni bil obravnavan drugače kot drugi delavci. Tožnik pa je šikaniranje in diskriminacijo zatrjeval ravno v zvezi s testom alkoholiziranosti, in sicer da naj bi tožena stranka le njemu že ob prvi ugotovitvi alkoholiziranosti na delovnem mestu podala opozorilo, kar je tudi sodišče prve stopnje izrecno navedlo v 20. točki obrazložitve. To pomeni, da sta sodišči kljub presoji, da tožnik naj ne bi izpodbijal utemeljenosti pisnega opozorila, dejansko presojali utemeljenost slednjega z vidika šikaniranja ali diskriminacije.

13Ugotovljena kršitev pravice tožnika do izjave v postopku je narekovala razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku upoštevati kot del trditvene podlage tožnika tudi pisno izjavo oziroma vlogo tožnika z dne 17. 2. 2015 in glede utemeljenosti pisnega opozorila odločiti v skladu z dokaznim bremenom.

14Ker je revizija utemeljena že iz zgoraj navedenega razloga, preostale revizijske navedbe za odločitev niso pomembne in revizijsko sodišče nanje ne odgovarja.

15Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

----

(1) A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2009, 1. knjiga, str. 363.

(2) Dokaz z zaslišanjem strank ni namenjen temu, da se navedejo nova dejstva, pač pa samo temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki sta jih stranki že zatrjevali.