VSL sklep II Ip 2073/2016

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo zavarovanje denarne terjatve upnice z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah dolžnice (I. točka izreka), zavrnilo predlog za zavarovanje v delu, v katerem je upnica zahtevala zavarovanje stroškov tega predloga s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), zavrnilo je tudi zahtevo upnice za povračilo stroškov (III. točka izreka).

2Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila, izpodbija pa odločitev v III. točki izreka. Predlaga spremembo sklepa tako, da se zahtevi za povračilo stroškov predloga za zavarovanje ugodi in se dolžnici naloži njihovo plačilo v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Uveljavlja, da je predlog za zavarovanje vložila elektronsko prek sistema e-izvršba, ki specifikacije stroškov ne omogoča. Zato je nesorazmerno zahtevati od strank v postopku izvršbe ali zavarovanja, da stroške opredelijo še bolj natančno, kot je to storila upnica.

3Pritožba je utemeljena.

4Državno pravobranilstvo je kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije, upnice v konkretni zadevi, upravičeno do povrnitve stroškov, ki se obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah (16. člen Zakona o državnem pravobranilstvu), kar je treba upoštevati tudi v zvezi z vložitvijo zahteve za povrnitev v izvršilnem postopku.

5Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 29. členu predvideva vlaganje predlogov za izvršbo po elektronski poti in njihovo avtomatizirano obdelavo v informacijskem sistemu. Na podlagi 239. člena ZIZ se določba smiselno uporablja tudi za zavarovanje. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Ur. l. RS, 104/2011, 88/2014; v nadaljevanju Pravilnik) sicer ne predpisuje vsebine in oblike obrazca predloga za zavarovanje, temveč le predloga za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine in predloga za nasprotno izvršbo. Predvideva pa vlaganje elektronskih predlogov za zavarovanje (glej Prilogo 5 Pravilnika).

6Elektronski predlog za zavarovanje se sestavi na vnaprej pripravljenem obrazcu (po vzoru predpisanega obrazca za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Zahteva upnika za povrnitev stroškov odvetnika (smiselno državnega pravobranilstva) se postavi tako, da se označi kvadratek pri rubriki „zahtevam vračilo odvetniških stroškov“. Takšna označba zahtevanih stroškov, katerih višina je vnaprej predvidena v Odvetniški tarifi in zato določljiva, zadošča, ne glede na to, ali upnik v pisni obliki doda (delno ali v celoti) specificiran zahtevek.

7Določbo drugega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, da mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo, je torej treba v primeru vložitve elektronskega predloga za izvršbo ali zavarovanje razlagati tako, da je treba opredeljeno navesti vse druge zahtevane stroške, ne pa tudi odvetniških (in stroškov sodne takse). Ob drugačnem razumevanju bi bili različno obravnavani upniki, ki vlagajo predloge za izvršbo ali zavarovanje elektronsko na obrazcih.

8Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijani III. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).