UPRS Sodba I U 2567/2017-6

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke št. Bpp 2210/2017 z dne 13. 10. 2017 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

1Z izpodbijanim aktom je tožena stranka zavrgla prošnjo prosilca A., bivališče v tujini: Beograd, za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, III P 1370/2017, zaradi plačila 28.422,00 eur (ZPŠOIRSP).

2V obrazložitvi akta organ ugotavlja, da je prosilec državljan Srbije. Ker pristojni organ za BPP ne more po uradni dolžnosti iz tuje države pridobivati podatkov o premoženjskem stanju prosilca, jih mora prosilec predložiti sam. Pristojni organ za BPP je prosilca z dopisom Bpp 2210/2017 z dne 17. 8.2017 pozval, da svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v 15 dneh od prejema tega poziva dopolni tako, da predloži pristojni strokovni službi za brezplačno pravno pomoč pri Okrožnem sodišču v Ljubljani za sebe, svojo ženo B.B. in smiselno za svojega sina C.C. potrdila iz uradnih evidenc v Srbiji o premoženjskem stanju in sicer: ali imajo v Srbiji odprt transakcijski račun (v primeru da imajo odprt transakcijski račun, naj prosilec predloži izpisek iz transakcijskega računa za obdobje od junija 2016 do junija 2017 oz. predloži dokazilo, iz katerega bo razvidno, da prosilec, njegova žena in sin nimajo transakcijskih računov), ali so lastniki nepremičnin v Srbiji, pri tem naj navede tudi vrednost teh nepremičnin ter priloži dokazila o njihovi vrednosti oz. predloži dokazilo, iz katerega bo razvidno, da niso lastniki nepremičnin, ali so lastniki motornih vozil (v primeru da so lastniki motornih vozil, naj prosilec predloži dokazilo, iz katerega bo razviden model motornega vozila in datum prve registracije ter vrednost vozila oz. predloži dokazilo, iz katerega bo razvidno, da niso lastniki motornih vozil), ali so lastniki podjetja v Srbiji (v primeru da so lastniki podjetja, naj predložita ustrezna dokazila, iz katerih bo razvidna vrednost in ime podjetja oz. predloži dokazilo, iz katerega bo razvidno, da niso lastniki podjetja), ali so lastniki vrednostnih papirjev v Srbiji (v primeru da so lastniki vrednostnih papirjev, naj priloži dokazila, iz katerih bo razvidno, kakšna je vrednost vrednostnih papirjev in njihovo število oz. predloži dokazilo, iz katerega bo razvidno, da niso lastniki vrednostih papirjev).

37. Prosilec se je na poziv odzval, tako da je v dopolnitvi z dne 7. 9. 2017 poslal le plačilne liste Č.Č. za mesec maj, junij, julij 2017 in njene bančne izpiske. Da ostalega premoženja nima, pa je prosilec preko odvetnice poslal elektronsko sporočilo preko elektronskega naslova Gmail, pri katerem identifikacija prosilca ni znana. Rok za dopolnitev je bil prosilcu na njegovo željo podaljšan do dne 9. 10. 2017. Prosilčeva odvetnica D.D. je nato dne 29. 9. 2017 ponovno preko elektronskega sporočila poslala plačilne liste Č.Č., ostale dokumentacije ni predložila. Pristojni organ za BPP je nato prosilcu poslal ponovni poziv Bpp 2210/2017 z dne 4. 10. 2017, v katerem je prosilca ponovno pozval na manjkajoča dokazila ter ga pri tem posebej opozoril, da izjava prosilca podana preko elektronskega naslova g-mail, kjer identifikacija prosilca ni znana, ne bo zadostovala za dopolnitev poziva. Prosilec je preko odvetnice nato dne 9. 10. 2017 ponovno poslal nepopolno dopolnitev v kateri je predložil enaka dokazila in svoje dopolnitve ni dopolnil z manjkajočimi dokazili. Na podlagi zgoraj navedenega pristojni organ za Bpp ugotavlja, da prosilec svoje vloge ni dopolnil v skladu s pozivom. Ker pristojni organ za BPP ni mogel ugotoviti ali prosilec izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči po ZBPP, je prosilčevo vlogo na podlagi 2. odstavka 67. člena ZBPP kot nepopolno, zavrgel.

4Tožnik je vložil tožbo in predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Predlaga, da Upravno sodišče njegovi tožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti odpravi oziroma spremeni tako, da tožnikovi ugodi prošnji za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov postopka tožnika z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila, v 15-ih dneh pod izvršbo. Iz obrazložitve sklepa v zvezi s tem izhaja, da naj bi bila vloga nepopolna zato, ker naj bi toženi stranki dostavil zgolj plačilne liste Č.Č. za mesec maj, junij in julij 2017 ter njene bančne izpiske, kar pa ni bilo res, saj je tožnik tako po e-mailu kot pisno naslovu dostavil izjavo o premoženjskem stanju, obračun plače za ženo B.B. za mesece od aprila do julija 2017, bančni izsek, dokazilo da na svojem računu od 1. 6. 2016 do 1. 6.2 017 ni imel prometa, ter da je bil nezaposlen, nadalje izjavo, da stoji za vsem kar je navedel. Listine v zvezi s Č.Č. je pooblaščenka tožnika predložila toženi stranki v drugi zadevi. Elektronsko sporočilo je bilo poslano oddelku za brezplačno pravno pomoč s prilogami dne 7. 9. 2017, pisno pa tudi z vlogo z dne 14. 8. 2017 in 9. 10. 2017. V dopisu toženi stranki z dne 9. 10. 2017 je tožnik izrecno navedel, da se nahajajo originali v spisu III P 1370/2017, in v zvezi s tem predlagal, da jih organ po potrebi pridobi. Na podlagi istih listin, ki jih je tožnik predložil toženi stranki v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, je bil tožnik tudi taksno oproščen v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III P 1370/2017 s sklepom z dne 16. 10. 2017. Predlaga zaslišanje tožnika kot stranke, vpogled v upravni spis Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2210/2017 in v elektronska sporočila s prilogami.

5Tožena stranka ni poslala vsebinskega odgovora na tožbo, predložila pa je upravne spise.

Obrazložitev k prvi točki izreka:

6Tožba je utemeljena.

7Tožena stranka je sicer imela podlago v 2. odstavku 32. člena ZBPP, da je tožniku naložila predložitev konkretnih podatkov, ki so našteti v omenjenem določilu. Vendar pa je zmotno štela, da tožnik ni odpravil pomanjkljivosti prošnje do te mere, da tožena stranka ne bi mogla odločati o prošnji, s čimer je kršila določilo 2. odstavka 67. člena ZUP in posledično tudi določilo 31.a v zvezi z 32. členom ZBPP.

8V prvem pozivu tožene stranke z dne 17. 8. 2017 je bilo med drugim navedeno, da v primeru, če tožnik in njegovi družinski člani niso lastniki navedenega premoženja v Srbiji, naj tožnik v zvezi z navedenim predloži izjavo. Tožnik je to storil z dopisom z žigom odvetnice dne 9. 8. 2017, kjer je navedel, da je nezaposlen, žena je zaposlena in da nimajo nobenega premoženja ter da sodišče lahko pridobi vse podatke o njihovem materialnem stanju. V pozivu je bilo navedeno tudi, da mora izjaviti, da za navedbe prevzema materialno in kazensko odgovornost. Tudi ta lastnoročna izjava (v fotokopiji) je v spisu, z žigom odvetnice, čeprav iz te vloge ni razvidno, kdaj je bila predložena. V tem prvem pozivu je tožena stranka navedla tudi svoj poštni in elektronski naslov, kar pomeni, da je imela stranka upravičeno pričakovanje, da lahko komunicira med drugim tudi po elektronski pošti.

9Tožena stranka je v nadaljevanju z odvetnico komunicirala po elektronski pošti, ko je dne 8. 9. 2017 na prošnjo odvetnice podaljšala rok za predložitev listin. Tudi iz tega dopisa ni razvidno, da tožena stranka ne bi sprejemala dokumentov in obvestil po elektronski pošti. Odvetnica je namreč poslala nekatere manjkajoče dokumente dne 7. 9. 2017 po elektronski pošti in takrat je tudi zaprosila za podaljšanje roka, ker je tožnik v Srbiji in pridobivanje dokumentov traja dalj časa. Dne 29. 9. 2017 je odvetnica poslala dodatno dokumentacijo po elektronski pošti. Dne 4. 10. 2017 je tožena stranka odvetnici po redni pošti poslala drugi poziv in šele v tem pozivu je tožena stranka v drugem odstavku navedla, da dopolnitve, poslane preko elektronskega naslova, pri katerem identifikacija prosilca ni znana, ne more šteti za dopolnitev prošnje, vendar pa je na koncu tega istega poziva z debelim tiskom navedeno, da stranka podatke lahko pošlje tudi po elektronski pošti.

10V drugi dopolnitvi dne 9. 10. 2017 je odvetnica tožnika navedla, da v primeru, če predlog še vedno ni popoln, predlaga podaljšanje roka ter da se originali listin nahajajo v spisu III P 1370/2017 in da predlaga, da jih sodišče po potrebi pridobi. Iz tožbi priloženega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 1370/2017 z dne 16. 10. 2017, s katerim je bil tožnik oproščen plačila sodnih taks za postopek na prvi stopnji, je razvidno, da je to isto sodišče, ki je odločalo tudi o prošnji za brezplačno pravno pomoč, ugotovilo, da je tožnik brezposeln, brez premoženja ter prejemkov v Sloveniji in v Republiki Srbiji, da ni lastnik nepremičnin ali motornega vozila ali vrednostnih papirjev. Nadalje je v tem sklepu sodišče ugotovilo, da je bil tožnik po lastni izjavi lastnik firme do leta 2015, a da je od takrat firma v stanju mirovanja in brez transakcij; tožnikova žena je zaposlena v Srbiji v drogeriji E. in je v obdobju od aprila do julija 2017 prejemala plačo v višini 546,35 EUR mesečno in je imela v tem obdobju ves čas na računu negativno stanje, ni lastnica nepremičnin ali motornega vozila ali vrednostnih papirjev; ob vsem tem se sodišče v sklepu sklicuje tudi na dokazne listine v spisu. Nadalje je iz tega sklepa razvidno, da je FURS sodišču na uradno poizvedbo glede premoženja tožeče stranke in njegove žene sporočil, da na dan 6. 9. 2017 nista bila vpisana v davčni register in v evidence FURS in da ne razpolagajo z zahtevanimi podatki. Žena po podatkih FURS ne prejema prejemkov v Sloveniji, sin pa je star 4 leta. Na tej podlagi je sodišče s sklepom III P 137/2017 z dne 16. 10. 2017, ki ima dokazno veljavo in moč javne listine (1. odstavek 169. člena ZUP) ugotovilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks.

11V izpodbijanem aktu tožena stranka ne navaja nič o tem, zakaj podatki iz omenjenega spisa in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o premoženjskem stanju tožnika in njegove družine ne zadoščajo za vsebinsko obravnavo vloge. Tožena stranka tudi ni navedla, zakaj vlog, ki so bile poslane po elektronski pošti brez varnega elektronskega podpisa v smislu 7. odstavka 63. člena ZUP, ni bilo mogoče upoštevati, niti razloga, zakaj dvomi, da je vloge po elektronski pošti preko odvetnice res poslal tožnik v smislu 3. odstavka 67. člena ZUP, ob tem da je tožnik preko odvetnice določene vloge poslal tudi pisno. Zato niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje prošnje in je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka 1. odstavka 643. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema pravnomočne sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede vodenja postopka (4. odstavek 64. člena ZUS-1). Tožnik je že po zakonu o sodnih taksah oproščen plačila sodnih taks, zato sodišče ni posebej odločalo v izreku odločbe še o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks.

Obrazložitev k drugi točki izreka:

12Po določilu 3. odstavka 25. člena ZUS-1 v zvezi z 5. odstavkom 34. člena ZBPP, če sodišče tožbi ugodi in upravni akt odpravi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu 1. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Uradni list RS, št. 24/2007, 107/2013), če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR. Tožnik je v upravnem sporu imela pooblaščenca. Zato je sodišče v drugi točki izreka s sklepom odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati znesek 285,00 EUR. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožniku v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.