VSL sklep II Cp 1339/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.1339.2016Področje: civilno procesno pravo, dedno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Zaradi naknadno ugotovljene neveljavnosti oporoke v pravdnem postopku takšna dedna izjava v delu, ki se nanaša na razpolaganje z dednim deležem, nima več veljave, kar pa ne more veljati za sprejem dediščine.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in dediča A. A. napotilo na pot pravde zoper dedinjo B. B. na ugotovitev, da je ta nevredna dedovati. Dediču je naložilo, da mora tožbo vložiti v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo sodišče s postopkom nadaljevalo in ga zaključilo.
2Zoper sklep vlaga pritožbo dedič A. A. iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Kot bistveno navaja, da bi sodišče moralo dedno izjavo sodedinje B. B. šteti kot izjavo o odpovedi dediščine ter jo posledično ne bi smelo upoštevati kot dedinjo. Zatrjevanje pravice B. B. je torej manj verjetno od zatrjevanja dediča A. A. in je napotitveni sklep napačen.
3Pritožba ni utemeljena.
4Po določilu drugega odstavka 136. člena Zakona o dedovanju (ZD) se odpoved dediščini v korist določenega dediča ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o sprejemu in odstopu svojega dednega deleža. Dedinja B. B. je dedno izjavo, da se dedovanju odpoveduje v korist hčerke C. C., podala v letu 2008, torej v času, ko je sodišče razglasilo pisno oporoko zapustnika, po kateri je bila njena hči C. C. oporočna dedinja. Zaradi naknadno ugotovljene neveljavnosti oporoke v pravdnem postopku takšna dedna izjava v delu, ki se nanaša na razpolaganje z dednim deležem, nima več veljave, kar pa ne more veljati za sprejem dediščine. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno in skladno z voljo dedinje B. B., ki jo je izrazila tudi v pripravljalni vlogi z dne 6. 11. 2015, to štelo kot dedinjo. Nasprotne pritožbene navedbe o napačni uporabi določila 136. člena v zvezi s 133. členom ZD niso utemeljene.
5Posledično je pravilna odločitev sodišča, da na pravdo napoti pritožnika, saj dedno nevrednost lahko uveljavlja le oseba, ki ima pravni interes, da nevredni ne deduje, čemur pritožba tudi ne nasprotuje.
6Glede na navedeno in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 14. 10. 2016Nazaj na vrh ↑