VSL sodba I Cpg 1184/2015

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Prvostopenjsko sodišče je s sklepom in vmesno sodbo spremembo tožbe dovolilo (I. točka izreka – sklep), ugotovilo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke glede podlage utemeljen (II. točka izreka – vmesna sodba), odločilo, da bo z obravnavanjem višine tožbenega zahtevka počakalo do pravnomočnosti vmesne sodbe in odločitev o pravdnih stroških pridržalo za končno odločbo (III. in IV. točka izreka – sklep).

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge absolutnih bistvenih kršitev po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, napačne uporabe materialnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je spremembo sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje s stroškovno posledico.

3V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka vtožuje odškodnino zaradi toženčeve kršitve pogodbenih obveznosti iz Pogodbe o tisku prisrčnic X (v nadaljevanju Pogodba, priloga A2), ki so rezultirale v tožnikovem odstopu od pogodbe po 105. členu OZ. Odškodnino v znesku 130.000,00 EUR tožeča stranka vtožuje kot plačilo za naročene, že izdelane in po toženi stranki neprevzete prisrčnice, v znesku 230.750,00 EUR pa kot plačilo izgubljenega dobička, ker je tožena stranka pogodbo izpolnila le delno.

6Ni sporno, da je bila med toženo stranko kot naročnikom in tožečo stranko kot izvajalcem sklenjena Pogodba, s katero je tožeča stranka prevzela v izdelavo prisrčnice po naročilu tožene stranke. Sporna in za presojo toženčeve kršitve pogodbene obveznosti pa je med pravdnima strankama dogovorjena količina izdelave prisrčnic. Po stališču tožeče stranke je bila dogovorjena količina 500.000 izvodov, po stališču tožene stranke pa 15.000 izvodov, dejansko prevzetih in plačanih pa 20.000 izvodov, kar je še v okviru predvidene količine 30.000 izvodov v letu 2007 (list. št. 18) s tem pa je tožena stranka v celoti izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Dodatnih 100.000 izvodov ni naročila in jih tudi ni bila dolžna, saj je bilo nadaljnje naročanje skladno s 5. členom Pogodbe stvar odločitve zakonitega zastopnika tožene stranke, A. A. pa takega pooblastila ni imel, zato tudi njegovo ustno naročilo, tudi če bi ga res podal, ni veljavno.

7Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka s pogodbo tožeči stranki naročila tiskanje 500.000 izvodov prisrčnic, da je šlo za „osnovno pogodbo“, pri kateri sta se pravdni stranki v 5. členu Pogodbe dogovorili za opredelitev izdelavnih rokov v aneksih k osnovni pogodbi, torej za roke, do katerih je tožeča stranka dolžna izdelati posamezno količino prisrčnic znotraj dogovorjene količine 500.000 izvodov po ceni 1,30 EUR (brez DDV) za komad in da so bile spremembe tehničnih elementov Pogodbe (mednje pa je bila vključena tudi količina prisrčnic) možne le s sklenitvijo aneksa k tej pogodbi.

8Pritožbeno sodišče s tako ugotovljenim dejanskim stanjem v celoti soglaša. Da je s Pogodbo tožena stranka tožeči stranki naročila izdelavo 500.000 izvodov, je prvostopenjsko sodišče ugotovilo na podlagi temeljite analize določb Pogodbe, zlasti analize 2. člena, iz katerega izhaja dogovorjena naklada 500.000 izvodov kot eden od tehničnih elementov predmeta pogodbe, določbe 3. člena, da znaša cena brez DDV, izračunana na osnovi tehničnih elementov iz 2. člena Pogodbe 1,30 EUR za komad in da je predvidena količina do konca leta 2007 30.000 komadov prisrčnic. Po določilu 2. člena Pogodbe morebitna sprememba katerega izmed tehničnih elementov posledično vpliva na pogodbeno dogovorjeno ceno, vse spremembe tehničnih pogojev pa morajo biti urejene z aneksi k tej pogodbi. Na podlagi tako jasnih določil Pogodbe prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni sledilo navedbam tožene stranke, da je bila s Pogodbo določena fiksna cena enega izvoda neodvisna od količine naročenih izvodov in utemeljeno sledilo izpovedbi A. A., ob sklenitvi Pogodbe zakonitega zastopnika tožeče stranke, da je bila dogovorjena pogodbena cena za izvod odvisna od količine naročenih izvodov. Neutemeljeno pri tem pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita, da se ni opredelilo do njegovih navedb o v 2. členu navedeni nakladi zgolj kot tehničnem elementu pogodbe in ne kot dogovorjeni količini naročenih prisrčnic. Pritožnica namreč ne poda logične razlage, zakaj je bila naklada prisrčnic sploh vnesena v Pogodbo kot tehnični element pogodbe, sprememba kateregakoli od njih pa veljavna le s sklenitvijo aneksa k pogodbi. Zato ni sprejemljivo njeno stališče, da je bila za presojo njenih pogodbenih obveznosti količina prisrčnic, navedena v tehničnih elementih pogodbe, nebistven element pogodbe.

9Glede na trditve tožene stranke, da sta se stranki v 4. členu Pogodbe dogovorili za plačilo storitev iz 2. člena Pogodbe v znesku 24.000,00 EUR, kar sovpada s pogodbeno dogovorjeno količino 15.000 naročenih izvodov iz prvega odstavka 5. člena (s čimer skuša tožena stranka utemeljiti obseg naročila po sklenjeni Pogodbi), je prvostopenjsko sodišče glede na sklicevanje 4. člena na storitve iz 2. člena Pogodbe, utemeljeno presojalo vsebino in obseg storitev iz 2. člena pogodbe vključno z opredeljeno naklado, (sicer bi bila le-ta izključena iz 4. člena pogodbe) in pravilno glede na določbo 5. člena Pogodbe ugotovilo, da se pogodbeni znesek nanaša na obseg naročila iz 5. člena Pogodbe, ki pa vsebuje tudi izpolnitveni rok. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je pri tem pravilno ugotovilo, da se pogodbeno dogovorjen znesek plačila iz 4. člena Pogodbe lahko nanaša le na obseg naročila iz prvega odstavka 5. člena Pogodbe, ne pa na storitve (po vsebini in obsegu) opredeljene v 2. členu Pogodbe. S tem pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče slediti pritožniku v njegovi razlagi citiranih pogodbenih določil (2., 4. in 5. člena), da je bila pogodbeno dogovorjena količina naročila prisrčnic le 15.000 izvodov. S tem ko je prvostopenjsko sodišče določbo 4. člena Pogodbe presojalo v kontekstu 2. člena in prvega odstavka 5. člena Pogodbe, je opozorilo le na nelogičnost pogodbene vrednosti iz 4. člena pogodbe, v kolikor se nanaša na celoto storitev (po vsebini in količini) opredeljenih v 2. členu Pogodbe. Nelogičnosti v razlogih izpodbijane sodbe glede obsega naročila zato ni zaslediti.

10Glede na trditve tožene stranke, da bi bila vsakršna veljavna sprememba Pogodbe lahko posledica le sklenjenega aneksa k pogodbi, je prvostopenjsko sodišče nesporno dejstvo prevzema in plačila 20.000 izvodov prisrčnic in ne le po toženi stranki zatrjevanih 15.000 izvodov po Pogodbi presojalo ne le glede obsega naročila prisrčnic, pač pa tudi in predvsem glede zahtevane pisnosti sprememb Pogodbe. Pri tem je ugotovilo, da sta pravdni stranki v prvem odstavku 5. člena Pogodbe določili količino in izdelavni rok prisrčnic, da pa sta v drugem odstavku 5. člena Pogodbe predvideli za posamezne dodatne naklade in količine za leto 2008 ter izdelavne roke sklenitev aneksov k osnovni pogodbi. Glede na to, da je med pravdnima strankama nesporno, da tožena stranka ni naročila in sprejela ter plačala le 15.000 izvodov (kar kot sama navaja, je bila njena edina pogodbena obveznost), pač pa 20.000 izvodov, je prvostopenjsko sodišče iz tega ravnanja tožene stranke pravilno sklepalo, da obličnost pogodbe s sklenitvijo aneksov, kolikor se nanašajo na količine in izdelavne roke, ni bil pogoj za veljavnost sklenjenega posla (za izdelanih, dobavljenih in plačanih še 5.000 izvodov) in da je bilo tožeči stranki naročilo zanje izdano očitno ustno. Iz navedenega je nadalje utemeljeno sklepalo, da je bilo tudi ustno naročilo za 5.000 izvodov izdano znotraj že s Pogodbo dogovorjene in naročene skupne količine 500.000 izvodov in da ni šlo zgolj za naročilo 15.000 izvodov, kot tudi, da je bila pisnost, dogovorjena v drugem odstavku 5. člena Pogodbe, dogovorjena le zaradi lažjega dokazovanja.

11V kontekstu določb Pogodbe, zlasti 2. in 5. člena, pa je prvostopenjsko sodišče presojalo tudi določilo drugega odstavka 4. člena, po katerem se računi izdajajo sukcesivno v skladu z opravljenimi storitvami in v navezi s temi določbami kot verodostojni sledilo izpovedbi A. A., da je tožena stranka s Pogodbo naročila izdelavo 500.000 izvodov prisrčnic, ki naj bi jih tožeča stranka izdelala in dobavljala toženi stranki sukcesvino oziroma „na odpoklic“. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je prvostopenjsko sodišče nekritično sledilo izpovedbi A., ker je zainteresiran za izid postopka. Njegovo izpovedbo je namreč logično povezalo z ostalimi izvedenimi in presojanimi dokazi, zlasti z določili Pogodbe ter ravnanjem same tožene stranke (npr. pri naročilu in plačilu še 5.000 izvodov). Sicer pa A. A. v tožeči stranki nima več nobene funkcije, saj je tožeča stranka v stečaju in tudi zato ni videti razlogov za dvom v verodostojnost njegove izpovedbe.

12Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo obseg naročila tožene stranke v predmetni pogodbi. Ta Pogodba ima vse značilnosti okvirne pogodbe, saj sta se pogodbeni stranki dogovorili za skupni obseg naročila in predmet storitve (izdelave prisrčnic) in ceno na enoto za opravljeno delo, zato ima vse bistvene značilnosti pogodbe o delu in tudi bistvene elemente za njeno praktično izvajanje. Na njeni podlagi bi se lahko sklepale posamične pogodbe o delu glede posameznih količin (znotraj z okvirno pogodbo dogovorjenih) in z opredelitvijo izdelavnih rokov. Zato tudi taka okvirna pogodba stranki pogodbe zavezuje (primerjaj sodbo VS RS III Ips 130/2005, III Ips 53/2001). Ker je bil za vprašanje v zvezi z izvrševanjem predmetne Pogodbe kot kontaktna oseba s strani tožene stranke po 9. členu Pogodbe določen C. C., je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bil za „odpoklic“ posameznih količin prisrčnic, dogovorjenih že z okvirno pogodbo, pooblaščen C. C. in da je glede na že zgoraj obrazloženo to lahko storil tudi ustno, ker je „odpoklic“ posameznih količin predstavljal le izvrševanje že sklenjene okvirne pogodbe. Prvostopenjsko sodišče je do te ugotovitve prišlo na podlagi jasnih določil 2., 5. in 9. člena Pogodbe, ki jih je zaradi tega, ker so med pravdnima strankama glede obsega naročila in pooblastil C. sporna, razlagalo po drugem odstavku 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ (glede obsega naročila) in 83. člena OZ (glede pooblastil C.).

13Glede pooblastil C. „za odpoklic“ 100.000 prisrčnic se je prvostopenjsko sodišče oprlo na 83. člen OZ in določbo 9. člene Pogodbe interpretiralo v korist tožeče stranke. Kljub izpovedbi priče B. B. o funkciji oziroma pooblastilih kontaktne osebe tožene stranke in ustaljeni praksi tožene stranke o vsebini pogodbene klavzule v primeru, če bi C. imel pooblastila za naročanje vnaprej določene količine na odpoklic in glede na to, da po njeni izpovedbi sama ni sodelovala pri sestavi, niti pri pregledu Pogodbe, je namreč morebitne nejasnosti v smeri pooblastil C., ki jih je s svojim sodelovanjem pri sklepanju Pogodbe povzročil sam C., treba skladno s 83. členom OZ interpretirati v korist tožeči stranki. Tako je prvostopenjsko sodišče tudi obrazložilo razlago 9. člena Pogodbe. Neutemeljeno zato pri razlagi te določbe pogodbe tožena stranka prvostopenjskemu sodišču očita zmotno uporabo 82. člena OZ.

14Prvostopenjsko sodišče je svojo ugotovitev, da je za toženo stranko pri tožeči stranki 100.000 izvodov prisrčnic naročil C. C., oprlo na izpovedbo priče A. A., pri tem pa pojasnilo, zakaj izpovedi C., ki je naročilo zanikal, ni verjelo (in sicer, ker se je izmikal odgovoru na jasno vprašanje, ali ga je A. A. po dobavi 15.000 izvodov prisrčnic še kdaj klical in zahteval še novo naročilo). Tudi glede dejanske izdelave 100.000 izvodov je prvostopenjsko sodišče ugotovilo izdelavo le-teh po tožeči stranki, upoštevaje pozive tožeče stranke toženi stranki, naj jih prevzame, kar logično predpostavlja, da so izvodi v navedeni količini tudi izdelani, zato pritožnik neutemeljeno izpodbija tudi dokazno oceno pisnih pozivov tožeče stranke toženi stranki k prevzemu navedene količine prisrčnic.

15Prvostopenjsko sodišče je sicer deloma presojalo tudi Sporazum o prenosu materialnih avtorskih pravic z dne 18. 8. 2008, sklenjen med tožečo stranko in družbo D. D. d. o. o., ki pa za presojo pogodbenega razmerja med pravdnima strankama po Pogodbi o tisku prisrčnic ni odločilen. Pritožbeno sodišče se zato o pritožbenih trditvah v zvezi s tem sporazumom ni opredeljevalo.

16Prvostopenjsko sodišče je že na podlagi pogodbenih določil, izpovedb zaslišanih prič in nesporne ugotovitve o naročilu 20.000 izvodov prisrčnic (in ne le 15.000 kot jih je bila po trditvah tožene stranke edino dolžna naročiti po Pogodbi), pravilno ugotovilo obseg naročila prisrčnic po Pogodbi, ustno naročilo 100.000 izvodov in pooblastil C. v zvezi z naročilom ter kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke, ki so rezultirale v odstopu tožeče stranke od Pogodbe in posledično odškodninski odgovornosti tožene stranke. Dokazna ocena izvedenih dokazov je bila izčrpna, konsistentna in logična, analitično sintetična, upoštevaje spoznavno pravilo iz 8. člena ZPP. Dokazni oceni o relevantnih dejstvih je zato pritožbeno sodišče v celoti pritrdilo.

17K povedanemu pritožbeno sodišče še dodaja, da tožena stranka prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je prvostopenjsko sodišče v zvezi z izstavitvijo računov za prisrčnice na družbi E. E. d. o. o. in F. F. d. o. o. svojo odločitev o razlogih za tako postopanje tožeče stranke oprlo na izpovedbo priče A., ker naj bi mu tako naročil C., v zvezi s temi dejstvi pa se tožena stranka ni imela možnosti izjaviti, ker niso bila zajeta v trditveni podlagi nobene od pravdnih strank. Toda izdelava in izstavitev računov na navedeni družbi ni povezana z utemeljenostjo odškodninskega zahtevka, saj toženi stranki tožeča stranka v zvezi s tema dvema računoma ne očita kršitve pogodbenih obveznosti. Čim pa je tako, je nerelevantna presoja razlogov za tožnikovo izstavitev računov za prisrčnice zgoraj navedenima družbama. Za presojo obsega naročila prisrčnic je namreč prvostopenjsko sodišče imelo dovolj podlage že v sami vsebini Pogodbe, postopanju tožene stranke pri naročilu in plačilu dodatnih 5.000 izvodov prisrčnic (brez pisne sklenitve aneksa k pogodbi) ter izpovedbi prič.

18Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijana sodba pa je uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.