VSL sodba II Cpg 810/2016

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 13570/2015 z dne 11. 2. 2015 v 1. in 3. odstavku izreka ohranilo v veljavi, razen za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 23. 11. 2013 do 22. 12. 2013 – v tem delu je citirani sklep o izvršbi v 1. odstavku izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. in II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne 508,71 EUR pravdnih stroškov s pripadki (III. točka izreka).

2Zoper takšno odločitev (po vsebini pa le zoper obsodilni del sodbe, tj. I. in III. točko izreka izpodbijane sodbe) se je iz „vseh pritožbenih razlogov“ pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in v celoti zavrne tožbeni zahtevek, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obravnavani spor predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). V tovrstnih sporih veljajo posebna postopkovna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve. Tako se sodba v tovrstnih sporih lahko izpodbija samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, kar pomeni, da s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje predstavlja neizpodbojno podlago pritožbene odločitve.

6Ključna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru je, da je tožeča stranka za toženo stranko v mesecu novembru 2013 v ... zmlela 235,42 ton lesa v sekance po ceni 9,00 EUR na tono (+ DDV), ter prepeljala 107,32 ton sekancev iz ... do toženkinega kupca A. d. d. v ... po 8,00 EUR za tono (+ DDV). Za opravljene storitve je tožeča stranka izdala račun št. 13-300-0465, katerega pa je tožena stranka plačala le delno, tj. v višini 180,52 EUR.

7S pritožbenimi navedbami v smeri, da je tožeča stranka zmlela več kot 235,52 tone lesa oziroma, da ji je zaračunala večjo količino mletja lesa, kot ga je dejansko zmlela za toženo stranko, poskuša pritožnica izpodbiti predhodno povzeto ugotovljeno dejansko stanje, zato v predmetnem postopku z njimi ne more uspeti. Ker tudi izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa v obravnavanem primeru ni mogoče pritožbeno presojati niti očitkov, da tožeča stranka ni dokazala prevzete in zmlete količine lesa.

8Očitek pritožnice, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni zaslišalo direktorja tožene stranke, je protispisen. Sodišče prve stopnje je namreč v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe jasno navedlo, da dokaznega predloga z zaslišanjem stranke (ter prič) ni izvedlo, ker tožena stranka dejstev, o katerih naj bi omenjeni izpovedovali, bodisi ni zanikala bodisi jih je zanikala brez navajanja razlogov, zato jih je na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP štelo za priznana (in kar predstavlja dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga, saj se skladno s prvim odstavkom 214. člena ZPP priznana oziroma nesporna dejstva ne dokazujejo).

9Ker je obveznost plačila za toženo stranko nastopila že v trenutku, ko je tožeča stranka za toženo stranko opravila storitev mletja in prevoza lesa, se tožena stranka obveznosti plačila ne more razbremeniti s sklicevanjem, da so v specifikaciji računa napačno navedene številke tehtalnih listov. Do pritožbenih očitkov v 6. točki obrazložitve pritožbe se pritožbeno sodišče zato, kot pravno nerelevantnih, ni opredeljevalo.

10Iz navedenega izhaja, da pritožbeni očitki delno niso utemeljeni (oziroma pravno relevantni), v pretežnem delu pa ne dovoljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

11Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, ta stroškovno ni bil potreben (155. člen ZPP). Tudi tožeča stranka mora zato sama kriti stroške, ki so ji z njim nastali.