VSRS Sklep II DoR 136/2016
ECLI:SI:VSRS:2016:II.DOR.136.2016Področje: civilno procesno pravo, stvarno pravo, stanovanjsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se tožena stranka lahko upravičeno brani zoper stvarnopravni zahtevek na izročitev in izselitev iz stanovanja z ugovorom, da pravni naslov za bivanje v stanovanju predstavlja pravnomočni sklep o dedovanju, v katerega je povzet dedni dogovor o priznavanju volila osebne služnosti stanovanja.
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se tožena stranka lahko upravičeno brani zoper stvarnopravni zahtevek na izročitev in izselitev iz stanovanja z ugovorom, da pravni naslov za bivanje v stanovanju predstavlja pravnomočni sklep o dedovanju, v katerega je povzet dedni dogovor o priznavanju volila osebne služnosti stanovanja?
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku in je toženkama naložilo, da morata izprazniti in izročiti tožnici nepremičnino parc. št. 5/3 k.o. ... Ugotovilo je, da je tožnica nepremičnino podedovala po očetu J. B., ta pa je nepremičnino odkupil od A. K. Ugotovilo je tudi, da je pokojni mož A. K., F. K. svojima pastorkama, toženkama, določil volilo v obliki služnosti stanovanja, da so njegovi dediči toženkama v zapuščinskem postopku to pravico priznali, da pa ni bila nikoli vpisana v zemljiško knjigo. Sodišče je odločilo, da ne dogovor v zapuščinskem postopku, ne volilo v oporoki nimata stvarno pravnih učinkov v razmerju do tožnice in da dovoljenje pokojnega F. K. za bivanje v nepremičnini lahko velja le do preklica oziroma do njegove smrti.
2Sodišče druge stopnje je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo in navedlo, da v naši dednopravni ureditvi volilo nima neposrednih stvarno pravnih učinkov, ampak predmet volila upravičenec dobi šele na podlagi izpolnitve zavezanca. Opozorilo je, da bi toženki morali od dediča izposlovati zemljiško knjižno dovolilo in da zato ker tega nista storili, nimata pravnega naslova za bivanje v hiši.
3Zoper takšno odločitev toženki vlagata predlog za dopustitev revizije in opozarjata, da glede spornega vprašanja še ni sodne prakse. Menita, da je napačna odločitev sodišč, da dogovor v zapuščinskem postopku ne predstavlja pravnega naslova za bivanje v hiši in se sklicujeta na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 877/2009, po kateri ima dogovor v zapuščinskem postopku moč sodne poravnave ter učinke pravnomočne sodne odločbe. Tako poudarjata, da je služnostna pravica nastala že s samim dednim dogovorom in da bi bil v tem primeru vpis v zemljiško knjigo le deklaratornega značaja. Predlagata dopustitev revizij glede vprašanj: ali se na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, v katerega je povzet dedni dogovor oziroma povzeta oporočna volja zapustnika o volilu osebne služnosti stanovanja, lahko pridobi pravica osebne služnosti stanovanja in ali se tožena stranka lahko upravičeno brani zoper stvarno pravni zahtevek na izročitev in izselitev iz stanovanja z ugovorom osebne služnostne pravice stanovanja, pridobljene na opisani način in torej ni potrebna nasprotna tožba ali celo izdana pravnomočna sodba v drugi pravdi, ki bi ugodila tožbenemu zahtevku na ugoditev služnostne pravice.
4Predlog je utemeljen.
5Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 10. 10. 2016Nazaj na vrh ↑