UPRS sodba in sklep I U 1471/2013

I. Postopek, prekinjen s sklepom tega sodišča opr. št. I U 1471/2013-7 z dne 23. 10. 2013, se nadaljuje.

II. Tožbi se ugodi tako, da se ugotovi, da je odločba Upravne enote Kamnik št. 211-51/2013/3 z dne 12. 4. 2013 nezakonita, ker je bilo z njo nedopustno poseženo v pravico tožnic do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS).

III. Tožena stranka je dolžna tožnicama povrniti stroške tega postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitev te sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
IV. Tožnici se z zahtevkom za povrnitev škode napotita na pravdo.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnic za registracijo istospolne partnerske skupnosti izven uradnih prostorov na K.G. z dne ... 2013 ob 17.00 uri. V obrazložitvi odločbe navaja, da sta tožnici pri organu vložili zahtevek za registracijo istospolne partnerske skupnosti izven uradnega prostora, pri čemer sta kot razlog za izvedbo registracije izven uradnih prostorov navedli veliko število udeležencev dogodka in sicer preko 140 gostov, česar uradni prostori Upravne enote K. ne omogočajo. K vlogi sta priložili tudi dovoljenje lastnika K.G., to je A.A. d.o.o.

2Prvostopenjski organ se pri svoji odločitvi sklicuje na določilo 13. člena Pravilnika o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da se postopek registracije skupnosti opravi v uradnih prostorih, ki jih določi načelnik pristojne upravne enote, v prvem členu internega akta Upravne enote K. pa je določeno, da se postopek registracije skupnosti opravi v uradnem prostoru upravne enote. Iz navedenega sledi, da registracija skupnosti izven uradnih prostorov ne bi bila v skladu z veljavnimi akti.

3Tožnici sta se zoper prvostopenjsko odločbo pritožili, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

4Tožnici se pri vložitvi tožbe sklicujeta na 2. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po katerem je izpodbijana odločba dokončni upravni akt, zoper katerega je dovoljeno sprožiti upravni spor. V nadaljevanju povzemata vsebino izpodbijane odločbe in navajata, da jima je bila z odločbo kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena URS, zaradi česar jima je nastala nepremoženjska škoda za pretrpljene duševne bolečine kot posledica kršitve osebnostnih pravic ter razžalitve dobrega imena in časti. Sklicujeta se na več odločitev ustavnega sodišča, v katerih je sodišče izpostavilo, da je razlikovanje v ureditvi posameznih vprašanj sicer ustavno in zakonito, vendar zgolj kadar gre za položaje, ki se razlikujejo na neki stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini.

5Normodajalčeva opustitev ureditve, ki bi istospolnim partnerjem izrecno omogočila sklenitev partnerske zveze zunaj uradnih prostorov ali izven uradnega časa, kot je to omogočeno raznospolnim partnerjem, predstavlja poseg v pravico istospolnih partnerjev do obravnavanja brez diskriminacije. Tožena stranka je tako tožnicama kršila pravico do enakosti pred zakonom, saj sta istospolna partnerska skupnost in raznospolna partnerska skupnost glede vprašanja oblične sklenitve partnerske skupnosti pred pristojnim državnim organom v bistveno podobnem položaju, za tako razlikovanje pa ni izpolnjen v ustavno-sodni praksi sprejet strogi test sorazmernosti. Tudi istospolna partnerja želita svoje razmerje obličiti v okviru formaliziranega ter svečanega postopka. Podzakonska ureditev, ki ne ureja sklenitve registracije istospolne partnerske skupnosti izven uradnih prostorov pomeni diskriminacijo istospolnih partnerjev v primerjavi s položajem partnerjev raznospolne partnerske skupnosti. Partnerji obeh skupnosti so v bistvenem enakem dejanskem položaju in je zato razlikovanje neupravičeno, sklenitve registracije istospolne partnerske skupnosti zunaj uradnih prostorov pa ne urejata niti Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (v nadaljevanju ZRIPS) niti Pravilnik, zaradi česar to vprašanje sploh ni urejeno, poleg tega pa registracije istospolne partnerske skupnosti zunaj uradnih prostorov ZRIPS ne prepoveduje niti kakšen drug predpis, zaradi česar predlagata, naj sodišče ob morebitnem dvomu prekine predmetni postopek ter poda zahtevo za presojo ustavnosti take ureditve pred ustavnim sodiščem. Nadalje tožnici navajata, da jima je nastala nepremoženjska škoda zaradi posledic razžalitve dobrega imena in časti ter kršitve osebnostnih pravic, zaradi česar sta trpeli duševne bolečine. V nadaljevanju tožnici podrobno opisujeta nepremoženjsko škodo v povezavi s konkretnim odškodninskim zahtevkom za vsako tožnico posebej. Navajata še, da je njun pravni interes za vložitev ugotovitvenih zahtevkov v tem, ker bi ugoditev taki tožbi zanju pomenila določeno pravno korist. Svoj pravni interes gradita na pridobitvi pravnega temelja za uveljavljanje nepremoženjske škode, ki jima je nastala zaradi nezakonitosti izpodbijane odločbe ter posledično posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Njun pravni interes za vložitev ugotovitvenega zahtevka pa je tudi v preprečitvi ponavljanja istovrstnega odločanja. Očitno pa nimata več interesa za postavitev izpodbojne tožbe. Zahtevani datum za registracijo izven uradnih prostorov je namreč že potekel. Tožnici zahtevata, naj sodišče ugotovi, da je izpodbijana prvostopenjska odločba nezakonita, da jima je bila z njo kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena URS, da naj tožena stranka prvo tožeči stranka plača 5.000,00 EUR, drugo tožeči pa 7.900,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe, zahtevata pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

7Sodišče je s sklepom opr. št. I U 1471/2013-7 z dne 23. 10. 2013 prekinilo postopek in vložilo zahtevo za presojo ustavnosti 6. člena ZRIPS. V zahtevi je namreč navedlo, da navedeni zakon ne daje istospolnim partnerjem možnosti, da registrirajo skupnost tudi izven uradnih prostorov, kot to omogoča Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Iz navedenega razloga je 6. člen ZRIPS v nasprotju z URS, ker zaradi neustavne pravne praznine istospolnim partnerjem ne omogoča zahtevati, da bi svojo skupnost registrirali izven uradnih prostorov in je zato citirani člen v neskladju s 14. členom URS. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-255/13-15 z dne 18. 2. 2016 ugotovilo, da je ZRIPS v neskladju z URS, da mora državni zbor protiustavnost odpraviti v šestih mesecih ter da se do odprave ugotovljene protiustavnosti postopek registracije skupnosti opravi v uradnih prostorih upravne enote, sme pa se opraviti tudi na drugem mestu, če to zahtevata bodoča partnerja in zato navedeta pomembne razloge.

8K točki I izreka:

9Skladno s 156. členom URS se postopek pred sodiščem, ki je bil prekinjen zaradi začetka postopka pred ustavnim sodiščem, nadaljuje po odločitvi ustavnega sodišča. Kot je zgoraj navedeno, je ustavno sodišče odločilo o zahtevi za presojo ustavnosti. Iz navedenega razloga se skladno s 156. členom URS postopek pred upravnim sodiščem v obravnavani zadevi nadaljuje.

10K točki II izreka:

11Tožba je utemeljena.

12Sodišče najprej uvodoma pojasnjuje, da čeprav je v tožbi navedeno, da se ta vlaga zaradi kršitve človekovih pravic, je tožbo obravnavalo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1 in ne kot tožbo zaradi varstva ustavnih pravic po 4. členu ZUS-1, saj je bilo o zahtevi tožnic odločeno z odločbo, zoper katero je dopustna tožba v rednem upravnem sporu, torej niso izpolnjene procesne predpostavke za upravni spor po 4. in 66. členu ZUS-1, ker je zagotovljeno sodno varstvo v rednem upravnem sporu z vložitvijo tožbe zoper dokončno odločbo.

13V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo tožnic za registracijo istospolne partnerske skupnosti izven uradnih prostorov iz razloga, ker to ne bi bilo v skladu z veljavnimi akti, pri čemer se sklicuje na 13. člen Pravilnika. Prvostopenjski organ se torej ni opredelil do razlogov tožnic za registracijo istospolne partnerske skupnosti, kot sta jih tožnici navajali, to pa je razlog, da je bilo predvideno veliko število udeležencev, česar kapacitete uradnih prostorov Upravne enote K. ne omogočajo. Do teh razlogov se ni opredelil zato, ker Pravilnik take možnosti ne omogoča. Pravilnik pa temelji na ZRIPS, kjer glede tega obstaja neustavna pravna praznina, ker take možnosti ne ureja. S tem pa sta bili tožnici postavljeni v neenakopraven položaj glede na tiste, ki želijo skleniti zakonsko zvezo izven uradnih prostorov, pri katerih pa so razlogi za sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov pravno upoštevni, saj tretji odstavek 28. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da se sme zakonska zveza skleniti tudi na drugem mestu, če to zahtevata bodoča zakonca in navedeta za to pomembne razloge. V konkretnem primeru pa se prvostopenjski organ do teh razlogov sploh ni opredelil, ker jih ni štel za pravno upoštevne, saj Pravilnik, na podlagi katerega je bila izdana odločba, predvideva registracijo istospolne partnerske skupnosti samo v uradnih prostorih, kar pa je v nasprotju z 14. členom URS, saj bi morali biti tisti, ki želijo registrirati istospolno partnersko skupnost, v enakopravnem položaju s tistimi, ki želijo skleniti zakonsko zvezo. Izpodbijana odločba torej temelji na zakonski ureditvi, ki je v nasprotju z 14. členom URS, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče z že citirano odločbo z dne 18. 2. 2016. V tej odločbi je ustavno sodišče navedlo, da iz zakonodajnega gradiva razlogi za izpodbijano ureditev v ZRIPS, ki istospolnim partnerjem ne omogočajo zahtevati registracije skupnosti izven uradnih prostorov, niso razvidni. Tudi nasprotni udeleženec ni izkazal razumnih in stvarnih razlogov za tako ureditev (13. točka obrazložitve). Ker zakon v zvezi z možnostjo registracije istospolne partnerske skupnosti izven uradnih prostorov upravnemu organu ne daje pooblastila za odločanje po prostem preudarku, kot je tako pooblastilo dano takrat, ko gre za odločanje o sklepanju zakonske zveze izven uradnih prostorov, je v neskladju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena URS (14. točka obrazložitve). Po mnenju sodišča je torej prvostopenjska odločba nezakonita zato, ker je v nasprotju z 14. členom URS, ker zahteva tožnic za registracijo istospolne partnerske skupnosti ni bila obravnavana na enak način, kot bi bila obravnavana zahteva za sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov, kjer bi se bil prvostopenjski organ dolžan opredeliti do tega, ali obstajajo pomembni razlogi za sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov. Torej sta bili tožnici z izpodbijano odločbo postavljeni v neenakopraven položaj. Tudi drugostopenjski organ je svojo odločitev oprl na predpise, ki so v nasprotju z URS.

14Določbe Pravilnika, na katero se sklicujeta obe odločbi in ki izrecno določa, da je registracija možna v uradnih prostorih, ni pa določeno, da bi bila možna tudi zunaj njih, pa sodišče z uporabo instituta exceptio illegalis ne more upoštevati, ker je sodišče pri odločanju vezano na ustavo in zakon, pri čemer je ureditev, kot jo določajo določila Pravilnika, iz že pojasnjenih razlogov v nasprotju z 14. členom URS.

15Sodišče je sledilo tožbenemu zahtevku, ki se glasi na ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega akta, saj se lahko s tožbo skladno z 2. alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1 zahteva tudi ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba). V konkretnem primeru je bilo torej z izpodbijanim aktom poseženo v pravico tožnic do enakosti pred zakonom iz 14. člena URS, saj ju odločba postavlja v neenak položaj s tistimi, ki želijo skleniti zakonsko zvezo. Kot je bilo že pojasnjeno, temelji odločba na zakonski ureditvi, ki je v nasprotju s 14. členom URS in katere neskladnost s tem členom ustave je ugotovilo tudi ustavno sodišče. Torej je naslovno sodišče ugotovilo nezakonitost izpodbijanega akta zaradi kršitve materialnega prava (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem sodišče ocenjuje, da sta tožnici v zadostni meri pojasnili tudi pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe s tem, ko sta navedli, da svoj pravni interes gradita na pridobitvi pravnega temelja za uveljavljanje nepremoženjske škode, ki jima je nastala zaradi nezakonitosti izpodbijane odločbe ter posledično posega v človekove pravice in temeljne svoboščine ter da je njun pravni interes za vložitev ugotovitvenega zahtevka tudi v preprečitvi ponavljanja istovrstnega odločanja.

16K točki III izreka:

17Ker je sodišče tožbi ugodilo in ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, pripada tožnicama skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z 2. točko 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR.

18K točki IV izreka:

19Sodišče skladno z drugim odstavkom 67. člena ZUS-1 v tem postopku ni odločalo o zahtevku za povrnitev škode, ampak je glede tega tožnici napotilo na pravdo. Navedeno določilo namreč določa, da v primeru, če bi odločitev o zahtevku o povrnitvi škode zahtevala ugotavljanje dejstev, ki bi pomenilo bistveno podaljševanje postopka v upravnem sporu ali če se postopek izdaje upravnega akta po sodbi nadaljuje, lahko sodišče napoti tožnika, naj uveljavlja zahtevek v pravdi. V konkretnem primeru bi zahtevalo odločanje o odškodninskem zahtevku ugotavljanje dejstev, ki bi pomenilo bistveno podaljševanje postopka v upravnem sporu, saj sta tožnici predlagali ne le zaslišanje strank, ampak tudi postavitev izvedenca za obe tožnici, kar pa bi bistveno podaljšalo ta postopek, ki je že zaradi prekinitve trajal dlje časa.