VSL sklep II Cp 1505/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.1505.2016Področje: nepravdno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Sodišče postopka ni prekinilo zato, ker bi stranki napotilo na pravdo, pač pa je ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca, ki je zoper predlagatelja vložil ugotovitveno tožbo zaradi priznanja pravice, da se ob delitvi solastnine izključno v njegovo korist upošteva celotna vrednost poslovnega prostora – delavnice.
Ker je vprašanje, ali na predmetu delitve obstoji kakšna pravica nasprotnega udeleženca, relevantno za odločitev v tej zadevi, je imelo sodišče podlago za odločitev o prekinitvi postopka v določilu 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Vprašanja, ki so predmet pravdnega postopka, bi lahko sodišče prve stopnje samo rešilo v tem nepravdnem postopku.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Predlagatelja sama nosita stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prekinilo postopek do pravnomočnosti sodbe, izdane v pravdnem postopku P 127/2015 Okrajnega sodišča v Črnomlju.
2Predlagatelja v pritožbi uveljavljata vse razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), višjemu sodišču predlagata, da razveljavi sklep prvostopenjskega sodišča in nasprotnemu udeležencu naloži stroške postopka. Sodišče ne bi smelo slediti predlogu nasprotnega udeleženca, saj ne zatrjuje nobene materialnopravne pravice na nepremičnini, ki bi bila v konfliktu s pravicami predlagateljev oziroma mu takšna materialopravna pravica ne gre. Nasprotni udeleženec je že v najmanj štirih različnih pravdah uveljavljal lastninska upravičenja na poslovnem prostoru, pa ni uspel. O zahtevkih je pravnomočno razsojeno. Odločitev sodišča krši materialni zakon. Ker ni mogoče govoriti o pravici, ni razloga za prekinitev postopka. Obračun vrednosti poslovnega prostora je lahko bistven izključno med prvim predlagateljem in nasprotnim udeležencem, ne pa v razmerju do druge predlagateljice. Gre le za manever zavlačevanja.
3Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril.
4Pritožba ni utemeljena.
5Zmotno se je sodišče prve stopnje sklicevalo na 9. in 118. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki določata predpostavke za napotitev udeležencev nepravdnega postopka na pravdo ali drug ustrezen postopek. Sodišče namreč postopka ni prekinilo zato, ker bi stranki napotilo na pravdo, pač pa je ugodilo predlogu nasprotnega udeleženca, ki je zoper predlagatelja vložil ugotovitveno tožbo zaradi priznanja pravice, da se ob delitvi solastnine na parc. št. 1/0 k. o. X izključno v njegovo korist upošteva celotna vrednost poslovnega prostora – delavnice. Ker je vprašanje, ali na predmetu delitve obstoji kakšna pravica nasprotnega udeleženca, relevantno za odločitev v tej zadevi, je imelo sodišče podlago za odločitev o prekinitvi postopka v določilu 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP(1). Vprašanja, ki so predmet pravdnega postopka, bi lahko sodišče prve stopnje samo rešilo v tem nepravdnem postopku. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je o vloženi tožbi odločilo istega dne, kot je izdalo sklep o prekinitvi. Tako zaradi prekinitve ne bo prišlo do bistvenega zastoja v tem postopku in načelo ekonomičnosti postopka ni bilo kršeno. Glede na to, da je postopek, zaradi katerega je sodišče prve stopnje prekinilo ta postopek, na prvi stopnji že zaključen, ni razloga za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Ker pa ta postopek traja že od leta 2007, ga bo moralo sodišče prve stopnje čim prej nadaljevati.
6Pritožbene navedbe se nanašajo na vsebino tožbe oziroma postopka, ki teče po tožbi nasprotnega udeleženca zaradi priznanja pravice. Utemeljenost navedene tožbe ni stvar presoje v tem pritožbenem postopku. Prav tako ne vprašanje ali in med katerimi udeleženci postopka obstajajo medsebojna obligacijska razmerja. Višje sodišče zato na pritožbene navedbe ne bo podrobneje odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
7Ker tudi nobene uradoma upoštevne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče prve stopnje ni zagrešilo, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
8Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Skladno z določili 35. člena ZNP pritožnika sama trpita svoje stroške.
-------------
Op. št. (1): ZPP se v nepravdnem postopku uporablja skladno s 37. členom ZNP.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 20. 9. 2016Nazaj na vrh ↑