VSL sklep PRp 253/2015

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

1Okrajno sodišče v Sevnici je v izpodbijanem sklepu odločilo, da se zavrže predlog zavezanca za oprostitev plačila sodne takse. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče predlog zavrglo kot prepozno vložen glede na specifičnost postopka o prekršku in dejstva, da mu je bila sodna taksa 220,00 EUR odmerjena s sodbo Okrajnega sodišča v Sevnici PR 20/2015, ki je pravnomočna od 26. 5. 2015, medtem ko je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse vložen šele 27. 5. 2015.

2Proti sklepu se pritožuje storilec. Uveljavlja, da vloge za oprostitev plačila sodne takse ni vložil njegov zagovornik, temveč je to storil sam in sicer je prošnjo oziroma vlogo poslal Okrajnemu sodišču v Sevnici 26. 5. 2015 s priporočeno poštno pošiljko, zato bi moralo sodišče upoštevati ta datum in ne datum, ko je sodišče prejelo pritožbo (27. 5. 2015), saj se šteje, da je pritožba pravočasno vložena, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka. Predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in ugodi njegovi prošnji za oprostitev plačila sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ob pregledu spisovnega gradiva in razlogov izpodbijanega sklepa višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v točki 3 razlogov pravilno navaja, da po prvem odstavku 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) učinkuje sklep o oprostitvi plačila sodnih taks od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za sodne takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje, medtem ko je pri storilcu taksna obveznost nastala z dnem pravnomočnosti sodbe Okrajnega sodišča v Sevnici PR 20/2015. V zvezi s sodnimi taksami v postopku o prekršku pa je potrebno opozoriti še na 8. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 „nastanek taksne obveznosti, zapadlost v plačilo“, po kateri nastane taksna obveznost za postopek o prekrških ob pravnomočnosti odločbe, s katero se izreče sankcija za prekršek ali se storilcu prekrška sankcija odpusti, zaradi česar bi moral storilec vložiti predlog za oprostitev plačila sodne takse že tekom postopka pri sodišču prve stopnje in do izdaje sodbe. Najkasneje do izteka pritožbenega roka pa bi smel (če je pritožba dovoljena) uveljavljati, da je zaradi njegovih osebnih in premoženjskih razmer napačna odločitev sodišča prve stopnje glede obveznosti plačila stroškov postopka – sodne takse.

5V obravnavanem primeru bi torej moral storilec predlagati oprostitev plačila sodne takse pri sodišču prve stopnje pred izdajo sodbe PR 20/2015 (izdana je bila 12. 5. 2015) oziroma bi moral proti sodbi vložiti pravočasno pritožbo, da bi pritožbeno sodišče po vsebini presojalo njegove navedbe v zvezi z dolžnostjo plačila stroškov postopka – sodne takse. Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je v primeru priporočeno oddane pošte potrebno upoštevati datum oddaje priporočene pošiljke na pošti (in ne datum prispetja na sodišče) ter je tako potrebno upoštevati, da je storilec pritožbo vložil priporočeno na pošto 26. 5. 2015, kar pa ne spremeni dejstva, da je pritožbo vložil dan prepozno. Iz vročilnice sodbe (priložene k sodbi na list. št. 21 in 22 spisovnega gradiva) je namreč razvidno, da je bila sodba osebno vročena storilcu 16. 5. 2015 tako, da je 8-dnevni rok za vložitev napovedi pritožbe iztekel 24. 5. 2015 oziroma, ker je bila to nedelja, na prvi delovni dan, to je v ponedeljek 25. 5. 2015. Vlogo bi lahko torej storilec vložil najkasneje 25. 5. 2015 do 24.00 ure. Ker jo je vložil šele 26. 5.2015 priporočeno na pošti, pa je zamudil 8-dnevni rok za napoved oziroma pritožbeni rok, ki je prekluziven, zato njegovih navedb v zvezi s sodno takso ni mogoče upoštevati in obravnavati po vsebini.

6Zaradi navedenega je odločitev sodišča prve stopnje, da je storilec podal svojo vlogo prepozno (ker ni pravočasno dal predloga za oprostitev plačila sodne takse oziroma ni pravočasno vložil napovedi pritožbe – pritožbe proti sodbi), pravilna in zakonita. Višje sodišče je zato pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

7Pritožbeno sodišče storilcu ni naložilo plačila sodne takse za odločanje o pritožbi ob upoštevanju četrtega odstavka 10. člena ZST-1.