VSRS Sklep III Ips 5/2015

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v delu, ki se nanaša na izročitev 130.000 navadnih imenskih delnic Elektro Ljubljana, d. d. z oznako ELOG s preknjižbo pri Centralno klirinško depotni družbi, d. d. na trgovalni račun tožeče stranke za nematerializirane vrednostne papirje z oznako G4, šifra 6030456, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za izročitev 130.000 navadnih imenskih delnic družbe Elektro Ljubljana, d. d. z oznako ELOG s preknjižbo pri Centralno klirinško depotni družbi, d. d. na trgovalni račun tožeče stranke za nematerializirane vrednostne papirje z oznako G4. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačilo denarnega nadomestila v višini 1,793.000,00 EUR v primeru, da izročitev delnic ne bo mogoča.

2Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje v delu, v katerem ni uspela, tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč druge ter prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5Revizija je utemeljena.

6Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva:

- Pravdni stranki sta 30. 12. 2009 sklenili Pogodbo o terminski prodaji finančnih instrumentov, na podlagi katere je imela tožeča stranka pravico in dolžnost odkupa 130.000 delnic družbe Elektro Ljubljana, d. d. z oznako ELOG najkasneje do 28. 12. 2011.

- Nad tožečo stranko se je začel stečajni postopek. Tožena stranka je v stečajnem postopku prijavila svojo terjatev v višini 1,673.113,05 EUR, ki izvira iz terminske pogodbe(1) , ter ločitveno pravico na 500 lotih Gorenjske banke, d. d., na katerih je imela vpisano zastavno pravico v zavarovanje denarnih terjatev iz terminske pogodbe. Stečajni upravitelj je priznal tako njeno terjatev kot tudi ločitveno pravico.

- Tožeča stranka je v stečajnem postopku uveljavljala pravico do predčasnega odkupa delnic, ki jo je imela skladno s Pogodbo o terminski prodaji finančnih instrumentov. Tožena stranka je izročitev delnic pogojevala s sočasnim plačilom kupnine.

7Tožeča stranka s tožbo v delu, ki je še sporen za presojo revizije, zahteva izročitev delnic v skladu s terminsko pogodbo. Tožena stranka je izročitvi nasprotovala in se pri tem sklicevala na pravilo iz prvega odstavka 266. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), na podlagi katerega naj bi imela pravico odkloniti izpolnitev, dokler stečajni dolžnik ne opravi svoje izpolnitve ali ji ne da ustreznega zavarovanja.

8Sodišče prve stopnje je presodilo, da je terminska pogodba kvalificirana finančna pogodba, ki se obravnava po 264.a členu ZFPPIPP. Pojasnilo je, da se tožena stranka ne more sklicevati na izročitev delnic po plačilu kupnine, saj se za terjatve iz kvalificirane finančne pogodbe pravila o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah ne uporabljajo. Ta terjatev naj bi se poplačala iz posebne razdelitvene mase, ki jo bo predstavljala kupnina za prodanih 500 lotov Gorenjske banke, d. d., na katerih ima tožena stranka ločitveno pravico, ter iz splošne razdelitvene mase, če ta kupnina ne bo zadoščala za poplačilo toženkine terjatve.

9Sodišče druge stopnje pa je presodilo, da ne gre za kvalificirano finančno pogodbo. Tožena stranka je imela možnost izvensodne prodaje delnic Gorenjske banke, d. d., zato ji ločitvene pravice ni bilo treba prijaviti v stečajnem postopku, ki se je začel nad tožečo stranko. Ker pa je ločitveno pravico prijavila, je po mnenju pritožbenega sodišča sama izbrala poplačilo iz (posebne in splošne) razdelitvene mase ter se odpovedala zunajsodni prodaji premoženja in uporabi pravil za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

10Revidentka ne izpodbija stališča sodišča druge stopnje, da v obravnavanem primeru ne gre za kvalificirano finančno pogodbo. Ni sporno, da ima tožena stranka pravico do zunajsodne prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. 282. člen ZFPPIPP določa, da ločitveni upnik, ki ima po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico, pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, zaradi plačila terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, to pravico obdrži tudi po začetku stečajnega postopka. Ločitvene pravice in terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, mu ni treba prijaviti v stečajnem postopku, temveč jo lahko uveljavi zunajsodno v skladu s splošnimi pravili, ki se uporabljajo za to ločitveno pravico. Nezavarovani del terjatve, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, pa mora prijaviti v stečajnem postopku, sicer njegova terjatev v tem delu preneha.

11Revidentka ima prav, da njena pravica do zunajsodne prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni prenehala s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku.(2) S tem, ko upnik, ki ima pravico do zunajsodnega poplačila svoje terjatve, ločitveno pravico prijavi v stečajnem postopku, ne izgubi pravice, da še vedno opravi zunajsodno prodajo premoženja. V primeru, da znesek terjatve, ki je zavarovana z ločitveno pravico, presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, mora presežek te terjatve prijaviti v stečajnem postopku, če želi priti do poplačila, saj se v tem delu poplača iz splošne razdelitvene mase (tretji odstavek 282. člena v zvezi z 358. členom ZFPPIPP). Revidentka ima prav, ko trdi, da upnik ne ve zagotovo, v kolikšnem deležu bo njegova terjatev poplačana z zunajsodno prodajo, zato lahko iz previdnosti prijavi celotno terjatev in ločitveno pravico v stečajnem postopku. Uporabi pravil za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe se s tem ne odpove.

12V obravnavanem primeru gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, za katero se uporabljajo pravila iz 5.3.3. pododdelka ZFPPIPP. Prvi odstavek 266. člena ZFPPIPP tako določa, da v primeru, ko mora druga pogodbena stranka prva izpolniti vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo, pridobi z začetkom stečajnega postopka pravico odkloniti to izpolnitev, dokler stečajni dolžnik ne opravi svoje izpolnitve ali ji ne da ustreznega zavarovanja. Na to določbo se sklicuje tožena stranka, ki zavrača opraviti izpolnitev, ki je predmet tožbenega zahtevka, dokler tožeča stranka ne opravi nasprotne izpolnitve oziroma dokler ji ne da ustreznega zavarovanja. Vendar pa tožena stranka pri tem spregleda, da je njena terjatev iz terminske pogodbe že bila zavarovana z zastavno pravico na 500 lotih Gorenjske banke, d. d. Prvi odstavek 266. člena ZFPPIPP ne ločuje med zavarovanjem, ki bi bilo dano že ob sklenitvi pravnega posla, iz katerega izvira terjatev, in zavarovanjem, ki bi ga stečajni dolžnik dal šele naknadno, po začetku stečajnega postopka. Stečajni upravitelj je tako terjatev kot tudi ločitveno pravico tožene stranke priznal. Ker je terjatev tožene stranke tako že zavarovana, tožena stranka svoje izpolnitve ne more odkloniti. Drži sicer (kot trdi tožena stranka v reviziji), da samo priznanje terjatve in ločitvene pravice s strani stečajnega upravitelja še ne pomeni tudi sigurnosti poplačila toženke, saj ni gotovo, da bo stečajna masa (tudi če gre za poplačilo iz posebne razdelitvene mase) zadoščala za poplačilo te terjatve. (Delno) bi izpolnitev lahko do izpolnitve stečajnega dolžnika tožena stranka odklonila le, če zavarovanje njene terjatve z zastavno pravico na 500 lotih Gorenjske banke, d. d. ne bi zadostovalo za poplačilo njene terjatve.

13Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 264.a člen ZFPPIPP (kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje), pritožbeno sodišče pa je zmotno uporabilo 282. člen ZFPPIPP, ko je presodilo, da je tožena stranka s prijavo terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku nad tožečo stranko izgubila pravico do zunajsodne prodaje premoženja, zavarovanega z ločitveno pravico. Določbe prvega odstavka 266. člena ZFPPIPP sodišči nista uporabili ter se z vprašanjem zadostnosti zavarovanja toženkine terjatve nista ukvarjali. Tožena stranka sama sicer trditev, da zavarovanje ne zadošča za (celotno) poplačilo njene terjatve, ni podala. Vendar pa razlage določbe prvega odstavka 266. člena ZFPPIPP, kot je podana v 12. točki obrazložitve te odločbe, stranki glede na potek postopka pred sodiščem prve in druge stopnje nista mogli predvideti. Sodišče prve stopnje je namreč postopek vodilo izključno v smeri ugotavljanja, ali je terminska pogodba vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, ter presojalo, ali gre za kvalificirano finančno pogodbo, ki izključuje uporabo pravil za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Vprašanje zadostnosti zavarovanja, danega z ustanovitvijo zastavne pravice, se pred prvostopenjskim sodiščem ni izkazalo za relevantno. Strankama tako v konkretnem primeru ni mogoče očitati neskrbnosti, ker nista predvideli, da bi navedene trditve utegnile biti odločujočega pomena.

14Kot je pravilno presodilo že pritožbeno sodišče, je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo 264.a člen ZFPPIPP. Sodišče druge stopnje bi ob pravilni uporabi materialnega prava napačno razlago 264.a člena ZFPPIPP s strani prvostopenjskega sodišča lahko saniralo s pozivom iz drugega odstavka 351. člena ZPP. Čeprav se navedena določba smiselno uporablja tudi v revizijskem postopku (383. člen ZPP), pa Vrhovno sodišče ne more za ugotovitev novih dejstev in za izvedbo dokazov razpisati naroka za glavno obravnavo. Vrhovno sodišče je tako zaradi zmotne uporabe materialnega prava na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo ter razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje glede odločitve o zahtevku za izročitev delnic ter glede odločitve o stroških postopka.

15V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje skladno z drugim odstavkom 351. člen ZPP stranki poučiti o uporabi in možni razlagi prvega odstavka 266. člena ZFPPIPP ter jim dati možnost, da pod pogoji iz prvega odstavka 337. člena ZPP navedeta tudi nova dejstva in dokaze. Nato se bo moralo odločiti, ali bo izvedlo glavno obravnavo, ter presoditi, ali je dano zavarovanje zadostno.

16Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

----

(1) Gre za diskontirano terjatev iz naslova kupnine v višini 1,793.000,01 EUR za delnice družbe Elektro Ljubljana, d. d.

(2) Glej tudi odločbe Višjega sodišča v Ljubljani Cst 16/2011 z dne 3. 3. 2011, Cst 154/2015 z dne 24. 3. 2015 in Cst 1409/2015 z dne 27. 1. 2016.