VSL sklep I Cpg 455/2016

Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog prvotoženke za delno oprostitev, obročno plačilo in za odlog plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 650/2014 z dne 26. 8. 2015 zavrnilo (I. točka izreka). Predlog drugotoženca in tretjetoženca za delno oprostitev plačila, obročno plačilo in za odlog plačila sodne takse za pritožbo zoper prej navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju pa je zavrglo (II. in III. točka izreka).

2Prvotoženka in drugotoženec ter tretjetoženec so zoper sklep pravočasno vložili pritožbe iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbam ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njihovim predlogom za oprostitev plačila sodne takse ugodi.

3Pritožbe niso utemeljene.

K pritožbi prvotoženke

4Sodišče prve stopnje je predlog prvotoženke za delno oprostitev plačila, obročno plačilo in za odlog plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 650/2014 z dne 26. 8. 2015 zavrnilo, ker je med drugim ugotovilo, da prvotoženka po podatkih iz bilance stanja na dan 30. 9. 2014 izkazuje za 365.552,00 EUR zalog, 101.395,00 EUR kratkoročnih finančnih naložb in za 1.189.459,00 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev. Ugotovilo je, da kratkoročne poslovne terjatve presegajo kratkoročne obveznosti, ki znašajo 1.120.403,00 EUR. Zaključilo je, da glede na takšno stanje sredstev, ob upoštevanju dejstva, da so vsaj nekatera izmed njih likvidna, pri čemer prvotoženka ni zatrjevala in izkazovala, da zalog ne more prodati in da so kratkoročne poslovne terjatve neizterljive, ni moč slediti prvotoženki, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti.

5Že navedeno je bil po presoji pritožbenega sodišča zadosten razlog za zavrnitev predloga prvotoženke za oprostitev plačila sodne takse. Prvotoženka namreč ni trdila niti tega ne trdi v pritožbi, da zaloge in kratkoročne poslovne terjatve ne predstavljajo likvidnih sredstev,(1) in zakaj ne.

6Po določbi četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, ne samo, če nima sredstev za plačilo celotne takse, temveč tudi, če jih ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Stanje razpoložljivih sredstev na dolžnikovih računih torej ni edino odločilno dejstvo za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks, saj je glede na zgoraj navedeno relevantno tudi, ali pravna oseba sredstva za plačilo sodnih taks lahko zagotovi. Ker predlagatelj izkazuje zaloge, kratkoročne finančne naložbe in kratkoročne poslovne terjatve v skupni višini 2.359.000,00 EUR, ne trdi pa, da niso likvidna, svojega predloga za delno oprostitev plačila sodne takse ne more utemeljiti z navedbami, da bi plačilo sodne takse ogrozilo delovna mesta zaposlenih niti s trditvami, da ima več kot 30 odprtih postopkov, v katerih mora plačevati sodne takse (ki so med drugim nekonkretizirane).

7Pritožnik ima sicer prav ko pravi, da dejstvo, da posluje z dobičkom, še ne pomeni, da sredstva za plačilo takse ima, saj dobiček predstavlja poslovni izid in ne denarnega toka. Vendar pa navedeno glede na ugotovitev, da predlagatelj izkazuje (druga) likvidna sredstva, niti ni odločilnega pomena.

8Sodišče prve stopnje je predlagatelja pozivalo k dopolnitvi vloženega predloga za delno oprostitev plačila sodne takse. Pritožnikovi očitki, da bi ga moralo, če je štelo, da izpolnjeni podatki ter podatki, ki jih je pridobilo po uradni dolžnosti, ne zadostujejo za odločitev o oprostitvi plačila sodne takse, ponovno pozvati, da vlogo ustrezno dopolni, pa so neutemeljeni.

9Razlogi, ki so sodišče prve stopnje vodili k zavrnitvi predloga za delno oprostitev plačila sodne takse v danem primeru utemeljujejo tudi zavrnitev predloga za odlog oziroma za obročno plačilo sodne takse. Ker ugotovljena odločilna dejstva ne opravičujejo niti odloga niti obročnega plačila sodne takse, se sodišču prve stopnje ni bilo treba posebej ukvarjati s predlogom v tem delu.

10Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh odločilnih dejstev in svojo odločitev ustrezno obrazložilo.

11Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobenega od tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP vse v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbo prvotoženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

K pritožbama drugotoženca in tretjetoženca

12Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog drugotoženca in predlog tretjetoženca za delno oprostitev plačila, obročno plačilo in za odlog plačila sodne takse za pritožbo zoper zgoraj navedeno sodbo, ker je ugotovilo, da drugotoženec kljub pozivu sodišču ni predložil dokazil o periodičnih dohodkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za družinsko članico A. A. ter ni navedel zahtevanih podatkov o svojem nepremičnem premoženju in nepremičnem premoženju družinske članice. Tretji toženec pa kljub pozivu sodišča ni predložil dokazil o svojih dohodkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga.

13Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje drugotoženca in tretjetoženca pozvalo k dopolnitvi predloga, drugotoženca s sklepom I Pg 650/2014-63 z dne 3. 11. 2015, tretjetoženca pa s sklepom I Pg 650/2014-64 z dne 3. 11. 2015. Oba sta sklepa prejela dne 16. 11. 2015. Sodišče prve stopnje je v sklepih med drugim navedlo, da predlagatelja morata predložiti dokazila o dohodkih, izplačanih v mesecih julij 2015, avgust 2015 in september 2015 zase in za njune družinske člane, kar je v skladu s Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (tretji odstavek 12. člena ZST-1) in ju opozorilo, da bo, v kolikor v danem roku predloga ne bosta ustrezno dopolnila, predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo. Ker predlagatelja predlogov nista dopolnila, tako kot jima je naložilo sodišče prve stopnje, je le-to njuna predloga utemeljeno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

14Zato se sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ukvarjati z vsebinsko presojo utemeljenosti predlogov za delno oprostitev plačila sodne takse oziroma obročno plačilo le-te, saj le-ta nista bila sposobna za obravnavanje. Zato pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo na pritožbene navedbe, s katerimi pritožnika vsebinsko utemeljujeta vložena predloga.

15Sodišče prve stopnje je v sklepih, s katerima je drugotoženca in tretjetoženca pozvalo k dopolnitvi predlogov, jasno in izčrpno navedlo, kako morata predloga dopolniti in katera dokazila morata predložiti. Zato jima predlogov ni bilo dolžno ponovno pošiljati v dopolnitev, kot to menita pritožnika.

16Pritožbi drugotoženca in tretjetoženca se ob navedenem izkažeta kot neutemeljeni. Pritožbeno sodišče ju je zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

---------------

Op. št. (1): Likvidnost je sposobnost, da se posamezne oblike sredstev preoblikujejo v denar.