VSRS Sklep XI Ips 8405/2016-318

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

A.

1Zoper obdolženega J. V. in ostale soobdolžence je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Celju X Kpr 8405/2016 z dne 18. 3. 2016 uvedena preiskava zaradi dveh kaznivih dejanj ponarejanja denarja v sostorilstvu po drugem in prvem odstavku 243. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. S sklepom Okrožnega sodišča v Celju X Kpr 8405/2016 z dne 30. 3. 2016 je bila preiskava zoper obdolženca razširjena še na šest dodatnih kaznivih dejanj ponarejanja denarja po drugem in prvem odstavku 243. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom I Kpd 8405/2016 z dne 4. 3. 2016 zoper obdolženca odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), pri čemer je navedel, da pripor zoper obdolženca traja od dne 1. 3. 2016 od 9.32 ure dalje, ko je bilo zoper njega odrejeno policijsko pridržanje in lahko na podlagi sklepa preiskovalnega sodnika traja največ mesec dni. Na predlog Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije za podaljšanje pripora zoper obdolženca je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju s sklepom X Ks 8405/2016 z dne 30. 3. 2016 podaljšal pripor zoper obdolženca iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za dva meseca, to je do vključno dne 1. 6. 2016 do 9.32 ure. Zoper ta sklep sta obdolženec in njegova zagovornica vložila pritožbi, ki ju je Višje sodišče v Celju s sklepom I Kp 8405/2016 z dne 15. 4. 2016 zavrnilo kot neutemeljeni.

2Obdolženi J. V. vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep Višjega sodišča v Celju I Kp 8405/2016 z dne 15. 4. 2016 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju X Ks 8405/2016 z dne 30. 3. 2016, po vsebini pa v njej graja zaključke obeh sodišč o obstoju utemeljenega suma in obstoju objektivnih ter subjektivnih okoliščin, ki utemeljujejo priporni razlog ponovitvene nevarnosti.

B.

3Po prvem odstavku 420. člena ZKP se sme zahteva za varstvo zakonitosti vložiti zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil končan kazenski postopek, zoper drugo odločbo pa le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo, iz razlogov, naštetih v drugem odstavku istega člena. Izjema od tega pravila je predpisana v četrtem odstavku 420. člena ZKP, v kateri je določeno, da se sme med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, vložiti zahteva za varstvo zakonitosti samo zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora pa le v primeru podaljšanja s sklepom senata Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena ZKP) in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice (drugi odstavek 272. člena ZKP).

4Z izpodbijanim pravnomočnim sklepom je zunajobravnavni senat zoper obdolženca podaljšal pripor za dva meseca na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP, torej s pravnomočno odločbo, ki ni navedena med tistimi, ki so taksativno naštete v citiranem četrtem odstavku 420. člena ZKP. To pomeni, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper takšen pravnomočen sklep ni dovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP kot nedovoljeno zavrglo.

C.

5Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.