UPRS sodba II U 253/2015

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju ministrstvo) investitorju DARS - Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. izdalo gradbeno dovoljenje za gradnjo avtoceste A4 Slivnica – MMP Gruškovje (meja HR), II.A etapa od km 7 + 260 do km 13 + 031 na zemljiščih, navedenih v odločbi in pod tam navedenimi pogoji.

2V obrazložitvi odločbe ministrstvo pojasnjuje, da je investitor vlogi priložil projektno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi na zemljiščih, ki so navedena v izreku odločbe. Zahtevek investitorja se nanaša na gradnjo avtoceste v delu, navedenem v izreku odločbe, ki obsega gradnjo avtoceste v dolžini 5 + 771 km z rekonstrukcijo obstoječega odseka AC MMP Gruškovje, gradnjo priključka „Zakl“, rekonstrukcijo in dograditev obstoječih cestnih povezav v novo regionalno – vzporedno cesto R2-454 kot vzporedno državno cesto, gradnjo deviacij kategoriziranih in nekategoriziranih cest in gradnjo določenih objektov.

3Kot ugotavlja ministrstvo, se obravnavani poseg nahaja na območju, ki se ureja z Državnim prostorskim načrtom za odsek avtoceste Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje (v nadaljevanju DPN), ki ga je Vlada RS sprejela z Uredbo (v nadaljevanju Uredba o DPN). DPN obravnava gradnjo avtocestnega odseka Draženci – Gruškovje ter vzporedne ceste z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za njuno nemoteno funkcioniranje, varovanje okolja ter ustrezne prilagoditve obstoječe gospodarske javne infrastrukture.

4Po ugotovitvi ministrstva je zahtevek investitorja v skladu z določbami Uredbe o DPN, investitor pa je po njegovem mnenju tudi izkazal, da so izpolnjeni pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki so predpisani za izdajo gradbenega dovoljenja. Investitor ima pravico graditi na vseh zemljiščih, ki so navedena v izreku odločbe, kot dokaz pravice graditi pa so se upoštevala dokazila, navedena v 56. členu ZGO-1.

5Zaradi varstva pravic in pravnih koristi so v postopku imeli možnost sodelovati tudi lastniki zemljišč, ki so navedena v izreku odločbe in lastniki zemljišč v neposredni bližini gradnje. Stranski udeleženci so lahko v postopku posredovali pripombe, ki jih je ministrstvo nato posredovalo investitorju, ki se je do podanih pripomb v postopku tudi opredelil.

6Glede predloga tožnika A.A., naj se ponovno preuči, ali je potreben tako velik poseg na njegovih zemljiščih, ministrstvo pojasnjuje, da so bile projektne rešitve ponovno preverjene, vendar je bilo ugotovljeno, da jih ni mogoče spremeniti. Investitor je v dopisu z dne 24. 4. 2015 podal odgovor, da je poseg na zemljišču tožnika pred objektom predviden v širini največ 3 m. Na omenjenem območju je namreč predvidena gradnja regionalne ceste (območje uvozno-izvoznih razširitev vozišča za potrebe zagotavljanja ustrezne širine uvoza in izvoza v krožišče K-16) in hodnika za pešce na nasprotni (zahodni) strani ceste. Manjši poseg na zemljišču tožnika ni možen, saj so na drugi strani prav tako objekti, katerih dostopi pogojujejo umestitev tako krožišča kot tudi potek trase regionalne ceste.

7V tožbi tožnika nasprotujeta izdanemu gradbenemu dovoljenju. Navajata, da Uredba o DPN predvideva gradnjo avtoceste s spremljajočimi objekti tudi na zemljiščih s parc. št. 587/11, 587/14, 596/10 in 597/10, vse k.o. …, pri katerih sta kot solastnika vpisana v zemljiški knjigi. Navedene nepremičnine je poskušala pridobiti toženka sporazumno. Ker sporazum ni bil dosežen, je bila pri Upravni enoti Ptuj predlagana uvedba razlastitvenega postopka. S sklepoma št. 352-102/2014-3 (04058) z dne 15. 7. 2013 in št. 352-100/2014-3 (04058) z dne 16. 7. 2013 je Upravna enota Ptuj ugotovila obstoj javne koristi za razlastitev omenjenih nepremičnin in uvedla postopek razlastitve.

8V nadaljevanju tožbe tožnika opisujeta potek razlastitvenega postopka, ki je v teku pred Upravno enoto Ptuj, v katerem razlastitvi nasprotujeta. Kot navajata, za gradnjo avtoceste razlastitev nepremičnin v njuni solasti ni potrebna. V primeru razlastitve bosta ostala brez nujno potrebnega funkcionalnega zemljišča poslovno-stanovanjskega objekta, ki je v njuni lasti. Menita, da je bolj smiselno, da se za namen gradnje razlastijo zemljišča na drugih strani ceste, kjer se nahaja opuščen travnik s cipresami. Po njunem mnenju je tudi nepotrebno, da se jima odvzema približno 7 m širine travnika na zemljišču s parc. št. 587/14, k.o. …. Zaradi tako obsežne razlastitve je namreč razvrednoten preostanek zemljišča, saj je ta premajhen npr. za izgradnjo stanovanjske hiše ali za ureditev dodatnega parkirnega prostora za tovornjake, ki ga tožnika zaradi svoje dejavnosti potrebujeta. Tožnika navajata, da jima tudi ni znano, v kakšnem obsegu bodo zemljišča razlaščena, zato predlagata, da se opravi obravnava v prisotnosti projektanta na kraju samem in se jima pojasni, kje naj bi potekala cesta in v kakšnem obsegu bi naj bi bila predvidena razlastitev.

9Tožnika tudi očitata, da investitor za gradnjo na njunih zemljiščih ni izkazal pravice graditi v skladu s 56. členom ZGO-1. Toženka namreč nima niti lastninske niti služnostne ali druge stvarne ali obligacijske pravice, na podlagi katere bi lahko posegala v nepremičnine v solasti tožnikov.

10Glede na navedeno tožnika sodišču predlagata, da tožbi ugodi, odpravi izpodbijano gradbeno dovoljenje in zavrne zahtevo investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja, podrejeno pa predlagata, da sodišče po odpravi izpodbijane odločbe vrne zadevo ministrstvu v ponovno odločanje. Zahtevata pa tudi povračilo stroškov postopka z DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11V odgovoru na tožbo toženka navaja, da ugovorov tožnikov, ki se nanašajo na obseg posega na njuna zemljišča in na predvidene projektne rešitve, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče presojati. Navedena zemljišča so bila namreč predvidena za rekonstrukcijo in dograditev obstoječe regionalne ceste že v fazi sprejemanja državnega prostorskega načrta. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je investitor priložil zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, pa vsebuje podrobnejše tehnične rešitve v skladu z Uredbo o DPN. Odločitve o podrobnejših projektnih rešitvah, ki so podane v projektni dokumentaciji, sprejemata investitor in projektant in niso predmet presoje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Upravni organ mora pred izdajo gradbenega dovoljenja preveriti le, ali so projektne rešitve iz projektne dokumentacije v skladu s prostorskim aktom, kar je eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu ZGO-1. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je projekt izdelan v skladu z DPN. Tudi ugovorov tožnikov, ki se nanašajo na razlastitvena postopka, ki se vodita pri Upravni enoti Ptuj, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče upoštevati.

12Po mnenju toženke so neutemeljene navedbe tožnikov, da pravica graditi ni izkazana. Kot s tem v zvezi ugotavlja toženka, je v obravnavani zadevi z gradbenim dovoljenjem dovoljena gradnja na zemljiščih s parc. št. 587/14, 569/10 in 597/10, vse k.o. …, ne pa tudi na zemljišču s parc. št. 587/11, k.o. …. Kot dokazilo o pravici graditi na navedenih zemljiščih pa je ministrstvo upoštevalo sklepa Upravne enote Ptuj o uvedbi postopka razlastitve.

13Glede na navedeno toženka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

14Zavrnitev tožbe predlaga tudi DARS d.d., ki bi mu bila odprava izpodbijane odločbe lahko v neposredno škodo.

15Tožba ni utemeljena.

16Predmet presoje zakonitosti je v tej zadevi odločba, s katero je ministrstvo družbi DARS d.d. kot investitorju dovolilo gradnjo odseka avtoceste Draženci - mednarodni mejni prehod Gruškovje. Predvideni poseg je podrobneje opredeljen v Uredbi o DPN, ki med drugim podrobneje določa načrtovane prostorske ureditve, območje posega, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja (2. člen Uredbe o DPN). DPN med drugim predvideva tudi ureditev vzporedne regionalne ceste in določa njene tehnične značilnosti (potek trase, širine in ostalo).

17Tožnika v tožbi nasprotujeta predvidenim projektnim rešitvam pri ureditvi vzporedne ceste, ki naj bi po DPN deloma potekala po zemljiščih v njuni lasti. Zato tudi nasprotujeta razlastitvi teh zemljišč.

18V postopku, v katerem upravni organ odloča o zahtevani izdaji gradbenega dovoljenja, se presoja izpolnjevanje pogojev po 66. členu ZGO-1. Po navedeni določbi pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje:

1če je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom,

2če je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter če je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta,

3če so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja,

4če ima projekt predpisane sestavine in če je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ter če so revidenti in odgovorni revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta,

5če so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti,

6če ima investitor pravico graditi in

7če iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se zato spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo.

19Organ torej med drugim presoja tudi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z zahtevami prostorskega akta, ki jih v obravnavani zadevi določa Uredba o DPN. Kot ugotavlja sodišče, tožnika v postopku ne trdita, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni skladen z DPN kot veljavnim državnim prostorskim aktom. Primernosti predvidene prostorske ureditve, ki je v skladu z DPN podrobneje določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, pa upravni organ v postopku odločanja o zahtevani izdaji gradbenega dovoljenja ni pristojen presojati.

20Tožnika v tem postopku, v katerem se presoja zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja, tudi ne moreta uspeti z ugovori, ki se nanašajo na razlastitev. O nujnosti razlastitve in o njenem obsegu se namreč odloča v posebnem postopku po pravilih Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), ki lahko po uvedbi postopka razlastitve (kot v obravnavanem primeru) teče tudi vzporedno s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja. Ugovore, ki se tičejo razlastitve, lahko tožnika uveljavljata le v postopku odločanja o predlagani razlastitvi.

21Glede očitka tožnikov, da investitor ni izkazal pravico graditi na zemljiščih v njuni lasti, pa sodišče pojasnjuje, da se po določbi 8. alineje prvega odstavka 54. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP) poleg dokazil iz 56. člena ZGO-1 kot dokazilo o pravici graditi, ki je po 66. členu ZGO-1 eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, šteje tudi sklep pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve. Postopka razlastitve sta bila v obravnavanem primeru uvedena s sklepoma Upravne enote Ptuj št. 352-102/2014-3 (04058) z dne 15. 7. 2013 in št. 352-100/2014-3 (04058) z dne 16. 7. 2013, ki ju je po presoji sodišča ministrstvo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja tudi pravilno upoštevalo kot dokaz o pravici graditi na zemljiščih tožnikov.

22Ker je torej izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

23Zahtevo tožnikov za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.